Azijski delniški trgi so se v sredo znašli pod pritiskom, potem ko so se na Wall Streetu in v Evropi močno znižali ključni borzni indeksi. V ozadju je vse večja negotovost, povezana z razvojem umetne inteligence, ki po mnenju vlagateljev vse bolj ogroža uveljavljene poslovne modele na področju programske opreme in profesionalnih storitev.
Prodajni val se je v preteklih dneh okrepil predvsem pri ameriških in evropskih podjetjih, ki se ukvarjajo z analizo podatkov, programsko opremo in svetovanjem. Dodatno nelagodje je sprožila predstavitev novih funkcionalnosti umetne inteligence, ki so okrepile strah pred hitrejšimi in globljimi spremembami v teh panogah, poroča Reuters. V Aziji je bil odziv nekoliko bolj zadržan, saj ima regija dolgo tradicijo in močan položaj v proizvodnji strojne opreme, kar jo vsaj delno ščiti pred neposrednimi učinki.
Širši azijsko-pacifiški delniški indeks zunaj Japonske se je znižal za 0,2 odstotka, japonski Nikkei pa je izgubil 1,23 odstotka. Tudi terminske pogodbe na ameriške indekse so ostale v rdečem: Nasdaq je po več kot 1-odstotnem torkovem padcu znova zdrsnil, terminske pogodbe za S&P 500 so se znižale za 0,1 odstotka, evropski EUROSTOXX 50 pa za 0,07 odstotka. Med posameznimi trgi sta se slabše odrezala tudi Južna Koreja in Tajvan.
Nafta in kovine v središču pozornosti
Dogajanje na finančnih trgih je spremljalo tudi povečano nihanje na surovinskih trgih. Cene nafte so se okrepile, potem ko so ZDA sestrelile iranski dron in so se vojaške ladje približale plovilu pod ameriško zastavo na eni ključnih svetovnih pomorskih poti. Terminske pogodbe za nafto Brent so se podražile za 1 odstotek na 68,03 dolarja za sod, ameriška nafta pa za 1,1 odstotka na 63,90 dolarja.
Po nedavnih padcih so se okrepile tudi plemenite kovine. Cena zlata je na promptnem trgu znova presegla mejo 5000 dolarjev za unčo in se zvišala za 1,5 odstotka, srebro pa je pridobilo 1,7 odstotka. Prejšnji padec je sledil političnim in monetarnim signalom iz ZDA, med drugim imenovanju novega kandidata za vodenje ameriške centralne banke in zvišanju kritnih zahtev na borzi izvedenih finančnih instrumentov, kar je dodatno spodbudilo razprodajo.
Na valutnih trgih je bilo gibanje mirnejše. Ameriški dolar je ustavil nedavno rast, jen pa je pred prihajajočimi volitvami na Japonskem oslabel in zdrsnil na raven okoli 156 jenov za dolar. Evro se je gibal pri 1,1821 dolarja, britanski funt pa pri 1,3710 dolarja.
Na trgu kriptovalut je bitcoin ostal blizu najnižje ravni po novembru 2024 in se je okrepil le za 0,6 odstotka in je zdaj na 76.658,96 USD. Slednji je dan prej izgubil skoraj 3 odstotke. Donosnosti ameriških državnih obveznic so se le malo spremenile, pri čemer je donosnost 10-letne obveznice ostala nekaj nad 4,27 odstotka. Vlagatelji so še naprej pozorni na prihodnjo usmeritev ameriške denarne politike, saj bi zmanjševanje bilance centralne banke lahko vplivalo na ponudbo obveznic in razmere na finančnih trgih.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
