Svetovni delniški trgi so se v ponedeljek podražili, evro pa je pridobil na vrednosti, potem ko je okvirni trgovinski dogovor med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo prinesel dodatno jasnost na finančne trge v tednu, ki ga bodo zaznamovala ključna srečanja ameriške centralne banke (Federal Reserve) in japonske Bank of Japan (BOJ).
ZDA so z Evropsko unijo sklenile okvirni dogovor, s katerim so uvedle 15-odstotno uvozno tarifo na večino evropskega blaga, kar predstavlja polovico sprva predlagane 30-odstotne stopnje. Dogovor sledi sporazumu z Japonsko, ki je pred tednom dni že predvidel znižanje tarif na uvoz avtomobilov. Cilj pogajanj je bil sklenitev dogovorov pred 1. avgustom, rokom, ki ga je določil ameriški predsednik Donald Trump.
Terminske pogodbe za indekse S&P 500 in Nasdaq so se zvišale za 0,4 oziroma 0,5 odstotka, kar kaže na pozitivno razpoloženje vlagateljev. Prav tako so evropske terminske pogodbe pridobile skoraj en odstotek vrednosti. Najširši azijsko-pacifiški indeks delnic zunaj Japonske, ki ga sestavlja MSCI, se je okrepil za 0,27 odstotka, medtem ko je japonski Nikkei zabeležil 0,8-odstotni padec.
Evro je pridobil proti dolarju, britanskemu funtu in japonskemu jenu. Prav tako se je okrepil avstralski dolar, ki velja za pokazatelj pripravljenosti na tveganje in je dosegel 0,657 ameriškega dolarja, kar je blizu osemmesečnega vrha.
Po poročanju Reutersa je pogodba med ZDA in EU podjetjem zagotovila dodatno predvidljivost ter zmanjšala nevarnost večjega trgovinskega spora med partnericama, ki skupaj ustvarita skoraj tretjino svetovne trgovine. Višji strateg za azijsko-pacifiško regijo pri TD Securities Prashant Newnaha je dejal, da je „velika zmaga za ZDA“, saj je Evropa pristala na 15-odstotne carine brez povračilnih ukrepov in se zavezala k nakupu ameriške energije ter vojaške opreme.
Pozornost usmerjena v Fed in BOJ
Vlagatelji so v pričakovanju odločitev Fed in BOJ glede nadaljnje denarne politike. Čeprav se ne pričakuje sprememb pri obrestnih merah, bodo izjave uradnikov skrbno analizirane, saj bi lahko nakazale nadaljnji potek ukrepov. Reuters poroča, da bi dogovor z Japonsko lahko Bank of Japan omogočil zvišanje obrestnih mer že letos.
Fed naj bi bil pri nadaljnjih ukrepih previden, saj še preučuje vpliv uvedenih tarif na inflacijo. Medtem pa se krepi napetost med Belo hišo in centralno banko. Predsednik Trump je predsedniku Fed Jeromeu Powellu ponovno očital, da obrestnih mer ni znižal, kot bi si želela administracija. Dva Trumpova imenovanca v upravni odbor Feda naj bi podprla znižanje že v tem mesecu.
Po besedah Kierana Williamsa iz InTouch Capital Markets, kot navaja Reuters bodo podatki o inflaciji ter prihajajoče julijsko poročilo o zaposlovanju določili nadaljnji potek politike, pri čemer se kot verjeten datum za naslednjo spremembo denarne politike omenja september, če se bo umirjanje inflacije nadaljevalo.
Na trgu surovin so se terminske pogodbe za nafto Brent in ameriško nafto West Texas Intermediate zvišale za 0,5 odstotka, kar analitiki povezujejo z izboljšanim razpoloženjem po sklenitvi trgovinskega sporazuma. Po drugi strani pa so cene zlata padle na najnižjo raven v skoraj dveh tednih, saj je zmanjšano povpraševanje po varnih naložbah zmanjšalo vrednost te plemenite kovine.
Dogovori z EU, Japonsko in napovedana pogajanja s Kitajsko v Stockholmu, kjer je predvideno 90-dnevno podaljšanje premirja, kažejo na spremembo pristopa ZDA, ki se zdaj nagibajo k „nadzorovani diplomaciji“ namesto k neposredni konfrontaciji, je zaključil Marc Velan iz Lucerne Asset Management.
Foto: Freepik
