Azijski delniški trgi so v ponedeljek močno zdrsnili, vlagatelji pa vse bolj računajo na scenarij dolgotrajnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Kombinacija dražje energije, motenih dobavnih poti in politične negotovosti že pritiska na pričakovanja glede inflacije in gospodarske rasti.
Japonski indeks Nikkei je izgubil 4,7 odstotka, s čimer so se njegove izgube v marcu povečale na skoraj 14 odstotkov. Južnokorejski trg je padel za 4,2 odstotka, širši azijsko-pacifiški indeks MSCI zunaj Japonske pa za 1,2 odstotka. Negativno razpoloženje se je hitro prelilo tudi na terminske trge – pogodbe za ameriški indeks S&P 500 so bile nižje za 0,7 odstotka, Nasdaq za 0,9 odstotka.
Pritisk se kaže tudi v Evropi, kjer so terminske pogodbe za ključne indekse zdrsnile. EUROSTOXX 50 in DAX sta bila nižja za 1,5 odstotka, londonski FTSE pa za 1,0 odstotka.
Energetski šok se preliva v inflacijo
V ozadju padcev je predvsem energija. Cena nafte Brent se je povzpela na 115,98 dolarja za sod, kar pomeni približno 3,0 odstotka rast, mesečni skok pa je že dosegel okoli 60 odstotkov. Ameriška nafta se je podražila na 102,52 dolarja za sod, s približno 53 odstotkov mesečno rastjo.
Zapiranje ključnih pomorskih poti v Perzijskem zalivu vpliva na celotno verigo – ne le na nafto in plin, temveč tudi na cene gnojil, plastike, aluminija ter transporta. Posledično se pričakujejo podražitve hrane, farmacevtskih izdelkov in drugih industrijskih surovin.
Za Azijo je to posebej občutljivo, saj je velik del regije energetsko močno odvisen od uvoza z Bližnjega vzhoda. Vsaka motnja v dobavi se zato hitro prelije v stroške gospodarstva.
Trgi popravljajo pričakovanja glede obresti
Ob naraščajočih inflacijskih pritiskih vlagatelji zvišujejo tudi pričakovanja glede obrestnih mer. Ta teden bodo dodatne smernice dali ameriški podatki o maloprodaji, industriji in trgu dela.
Po projekcijah naj bi se število novih delovnih mest marca povečalo za 55.000, potem ko je februar prinesel padec za 92.000. Stopnja brezposelnosti naj bi ostala pri 4,4 odstotka.
V Evropi se pričakuje pospešek inflacije. Podatki naj bi pokazali, da se je letna rast cen marca zvišala z 1,9 odstotka na 2,7 odstotka.
Energetski šok in višji stroški zadolževanja že pritiskajo tudi na trge državnih obveznic. Donosnost desetletnih ameriških obveznic se je ta mesec zvišala za približno 47 bazičnih točk na 4,428 odstotka, donosnost dvoletnih pa za 54 bazičnih točk.
Dolar pridobiva, zlato brez večjega zagona
V negotovem okolju se je ponovno okrepil ameriški dolar, ki ostaja ključna globalna rezervna valuta. Poleg tega imajo ZDA kot izvoznica energije v trenutnih razmerah relativno prednost pred Evropo in Azijo.
Dolar se je zadržal pri 160,12 jena, potem ko je prejšnji teden prvič po juliju 2024 presegel mejo 160. Evro je ostal pri okoli 1,1500 dolarja, blizu najnižjih ravni v marcu.
Na drugi strani zlato ni izraziteje pridobivalo. Njegova cena se je znižala za 1,0 odstotek na 4445 dolarjev za unčo, kar kaže, da vlagatelji v tem trenutku varnost iščejo predvsem v likvidnosti in dolarju.
Medtem se geopolitične napetosti še stopnjujejo. Po poročanju Financial Timesa je Donald Trump omenil možnost ameriškega prevzema iranskega otoka Kharg, ključnega izvozišča nafte, hkrati pa nakazal, da bi lahko do premirja prišlo hitro.
Pakistan je medtem sporočil, da se pripravlja na „smiselne pogovore“ za končanje konflikta, medtem ko Iran ZDA obtožuje priprav na kopenski napad. V regijo prihajajo dodatne ameriške sile, Hutiji pa so že izvedli prve napade na Izrael.
