Napetosti na Bližnjem vzhodu so na začetku tedna znova pretresle finančne trge. Delniški indeksi v Aziji so občutno zdrsnili, vlagatelji pa so se umikali v varnejše naložbe, kar je ameriške državne obveznice potisnilo na najvišje ravni v zadnjih 8 mesecih.
Povod za preobrat razpoloženja je nova zaostritev med Združenimi državami in Iranom. Teheran je napovedal napade na energetsko in vodno infrastrukturo v Zalivu, če bo predsednik Donald Trump uresničil grožnjo o napadu na iransko elektroenergetsko omrežje. Hkrati Washington zahteva, da Iran v 48 urah omogoči polno odprtje Hormuške ožine, ki ostaja ključna točka svetovne oskrbe z energenti.
Trgi v Aziji strmoglavili, izgube se poglabljajo
Največji azijski trgi so reagirali hitro in izrazito. Japonski indeks Nikkei je padel za 3,8 odstotka, s čimer so skupne marčevske izgube presegle 13 odstotkov. Južnokorejski indeks je izgubil 5,2 odstotka in je prav tako že približno 12 odstotkov nižje kot na začetku meseca.
Širši indeks MSCI za Azijo brez Japonske je upadel za 2,5 odstotka, medtem ko so kitajske delnice zdrsnile za 1,9 odstotka. Negativni trend se je prelil tudi v Evropo in ZDA: terminske pogodbe za indeks EUROSTOXX 50 in DAX so bile nižje za 1,2 odstotka, FTSE za 0,8 odstotka, ameriški S&P 500 pa za 0,2 odstotka.
Nafta ostaja visoko, energija dražja kot desetletja
Energetski trg ostaja v središču dogajanja. Cena severnomorske nafte Brent se je povzpela na 112,62 dolarja za sod, kar pomeni približno 55 odstotkov rast od začetka meseca. Ameriška surova nafta je dosegla 98,98 dolarja.
Kljub začasni sprostitvi ponudbe – ZDA so dovolile prodajo iranske in ruske nafte iz tankerjev – trgi vse bolj vgrajujejo scenarij dolgoročnega pomanjkanja. Terminske cene ostajajo visoke, septembrska nafta Brent se giblje okoli 92,90 dolarja.
Podatki iz energetskega sektorja dodatno potrjujejo pritisk. Cena letalskega goriva v Singapurju je letos višja za 175 odstotkov, azijski utekočinjeni zemeljski plin za 130 odstotkov. Dražja goriva povečujejo stroške ladijskega prevoza, rast cen gnojil pa se postopno preliva tudi v višje cene hrane.
Direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je razmere označil kot „zelo hude“ in ocenil, da kriza presega naftna šoka iz 70. let.
Donosnosti obveznic v skoku, pritisk na centralne banke
Energetski šok se neposredno preliva v obrestne mere. Donosnost 10-letnih ameriških obveznic je dosegla 4,4150 odstotka, kar je najvišje v zadnjih 8 mesecih in približno 44 bazičnih točk več kot ob začetku vojne.
Trgi so zato opustili pričakovanja o znižanju obrestnih mer v ZDA, vse glasnejši pa so tudi scenariji, da bi lahko naslednji korak pomenil novo zvišanje.
Dolar se je ob tem okrepil. Proti jenu se giblje pri 159,50, tik pod 20-mesečnim vrhom pri 159,88, medtem ko je evro rahlo oslabil na 1,1545 dolarja.
Zlato, ki običajno velja za varno zatočišče, je tokrat izgubilo 2,6 odstotka in zdrsnilo na 4371 dolarjev za unčo, saj vlagatelji vse bolj stavijo na daljše obdobje višjih obrestnih mer.
