[STA] – Udeleženci današnjega posveta z naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda, ki ga je organiziral DS, so poudarili, da demografskih trendov ni mogoče obrniti z enkratnimi ukrepi, temveč zahtevajo resen in celovit odziv države. Nujni so sistemski ukrepi, podpora družinam in ohranjanje kulturne identitete, so menili.
V uvodu posveta, ki je nadaljevanje posveta iz leta 2018, ko so prvič opozorili na resne demografske izzive, je državni svetnik Marko Staroveški spomnil, da se demografski kazalniki v sedmih letih niso izboljšali, ampak so se dodatno slabšali.
Generalna direktorica Statističnega urada RS Apolonija Oblak Flander je spomnila, da se podatki o gibanju prebivalstva sistematično spremljajo že od leta 1857, ko je Slovenija štela približno milijon prebivalcev. Danes jih šteje več kot 2,1 milijona. A število prebivalcev narašča predvsem zaradi priseljevanja, 15,5 odstotka današnjih prebivalcev je namreč rojenih v tujini. Na negativen naravni prirast pa vplivata tako poznejše odločanje žensk za prvega otroka kot tudi upad števila žensk v rodni dobi.
Predsednik DS Marko Lotrič je ob tem spomnil, da je v okviru EU slišati ocene, da so evropski narodi na poti k izumrtju. Prepričan je, da rešitev demografskih izzivov ne bomo dosegli brez interdisciplinarnega vpogleda in usklajevanja javnih politik.
Nekdanji predsednik DS Alojz Kovšca pa je poudaril, da razprave o slovenskem narodu presegajo politični okvir in zahtevajo posebno občutljivost.
Žiga Turk z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo je kot ključno nevarnost za slovenski narod izpostavil oslabitev prenosa identitete in vse bolj razširjeno prepričanje, da je narodnost nekaj zastarelega, pri čemer je poudaril, da je nacionalna zavest legitimna skrb za lastno skupnost. Dodal je, da je nizka rodnost le simptom globljega problema – izgube samozavesti in pozabljanja na lastno zgodovino -, zato je za ohranitev naroda nujen prenos kulturnih vzorcev, tradicije in skupnih zgodb v prihodnje generacije.
Tudi koordinator posveta Matjaž Gams z Instituta Jožef Stefan je med drugim poudaril, da so majhni narodi, kot je slovenski, med najbolj ranljivimi in bi ob sedanjih trendih lahko izginili že v približno dvesto letih. Demografija postaja ključen kazalnik gospodarskega razvoja in vzdržnosti socialnih sistemov, zato mora biti v središču strateških odločitev države, je ocenil.
Prav tako je Flander opozorila na vpliv demografske slike na trg dela in socialno politiko. Povprečna starost se je v zadnjih 30 letih zvišala za 7,3 leta, pričakovana življenjska doba pa se je v 60 letih podaljšala za kar 13 let. Trenutno je na 100 zaposlenih 35 odvisnih starejših, do leta 2100 pa naj bi se to razmerje povečalo na kar 59 odvisnih na 100 delovno sposobnih.
Med ključnimi izzivi, ki jih bo morala Evropa nasloviti v prihodnjih desetletjih, je Tomáš Sobotka z Dunajskega inštituta za demografijo tako izpostavil dostopnost stanovanj, lažje usklajevanje dela in družine ter zmanjševanje negotovosti, s katero se soočajo mladi pri načrtovanju življenja.
[Foto: Unsplash]
