Predlog Evropske unije o uvedbi digitalne oblike gotovine se je znašel v resnem zastoju, saj Evropski parlament še vedno nima enotnega stališča. Brez notranjega dogovora zakonodajalcev se zakonodajni postopek ne more nadaljevati, kar ogroža celoten projekt digitalnega evra.
Znotraj Evropskega parlamenta so razhajanja globlja, kot je bilo sprva pričakovati. Po informacijah, ki jih je pridobil Euronews, se poročevalci in politične skupine ne morejo poenotiti niti o temeljni naravi digitalnega evra. Na nedavnem usklajevalnem sestanku je bilo po navedbah virov ugotovljeno, da obstaja bistveno nesoglasje glede osnovnega koncepta, kar otežuje kakršen koli napredek pri pripravi skupnega besedila.
V ospredju razprav je alternativni predlog poročevalca iz vrst Evropske ljudske stranke Fernanda Navarreteja, ki zagovarja model tako imenovane e-gotovine. Ta bi bila omejena izključno na plačila brez spletne povezave in bi delovala kot žetonizirana digitalna oblika fizične gotovine. Ključna razlika v primerjavi s predlogom Evropske komisije je v tem, da uporabniki v tem modelu ne bi imeli odprtih maloprodajnih računov neposredno pri Evropski centralni banki.
Nasprotna vizija večine levosredinskih skupin
Socialisti in demokrati ter Renew Europe takšnemu pristopu nasprotujejo. Zavzemajo se za širšo uporabo digitalnega evra, tako pri spletnih kot fizičnih plačilih, ob tem pa podpirajo možnost, da bi imeli uporabniki račune neposredno v evidencah Evropske centralne banke. Po njihovem mnenju je to ključno za krepitev evropske plačilne suverenosti in zmanjševanje odvisnosti od zasebnih ali zunajevropskih plačilnih sistemov.
V razpravah se vse pogosteje odpira tudi širše vprašanje nadzora nad ključno finančno infrastrukturo v času geopolitičnih pretresov. Zagovorniki ambicioznejšega modela poudarjajo, da mora imeti Evropska unija lasten in enoten sistem digitalnih plačil, ki bi deloval neodvisno od globalnih tehnoloških velikanov.
Evropski parlament je trenutno edina ključna institucija EU, ki še ni uradno oblikovala stališča o digitalnem evru. Države članice so se o svojem pristopu dogovorile že decembra lani, Evropska komisija pa svoj predlog zagovarja že več mesecev.
Glasovanje na plenarnem zasedanju je predvideno za maj, vendar trenutna razhajanja postavljajo pod vprašaj, ali bo dokument sploh dobil potrebno podporo. Brez potrjenega parlamentarnega stališča se namreč ne morejo začeti pogajanja med Komisijo, Parlamentom in Svetom EU o končnem političnem dogovoru, kar pomeni, da je nadaljnja usoda digitalnega evra za zdaj povsem odprta.

