Evropska centralna banka pospešuje priprave na uvedbo digitalnega evra, a projekt vse bolj odpira konflikt z evropskimi bankami in plačilnimi podjetji, ki opozarjajo na izgubo prihodkov in tveganje vzpostavitve vzporednih plačilnih sistemov.
V ozadju je širši strateški cilj Evropske unije: zmanjšati odvisnost evropskega gospodarstva od ameriških plačilnih velikanov Visa, Mastercard, PayPal in Apple, ki danes obvladujejo velik del digitalnih plačil v evroobmočju.
Po podatkih ECB skoraj dve tretjini vseh kartičnih plačil v območju evra obdelajo ameriška podjetja. Vrednost kartičnih transakcij v evroobmočju dosega približno 3,4 bilijona evrov letno.
Bruselj in Frankfurt zato vse bolj poudarjata “plačilno suverenost” kot eno ključnih strateških vprašanj evropske ekonomije v času geopolitičnih napetosti, tehnološke konkurence in razvoja novih oblik digitalnega denarja.
Digitalni evro naj bi prišel do leta 2029
ECB želi digitalni evro uvesti do leta 2029. Centralna banka bi zagotovila osnovno infrastrukturo in jamstvo sistema, storitve za uporabnike pa bi izvajale zasebne banke in finančna podjetja.
Projekt predvideva digitalno denarnico v evrih, ki bi omogočala neposredna elektronska plačila po celotnem evroobmočju.
Banke ob tem opozarjajo, da bi lahko uporabniki del svojih vlog prenesli iz klasičnih bančnih računov v digitalne denarnice centralne banke, kar bi zmanjšalo depozitno osnovo finančnega sistema.
Zato finančni sektor vzporedno razvija lastne alternative. Evropski konzorcij za uvedbo evrske stabilne kriptovalute je prejšnji teden sporočil, da združuje že 37 finančnih institucij, med njimi UniCredit, Inteso Sanpaolo in Raiffeisen Bank International.
Direktor digitalnega bančništva pri PwC Paolo Gusmerini je ocenil, da se javni in zasebni sektor sicer gibljeta v isti strateški smeri, vendar z različnimi interesi, časovnicami in poslovnimi spodbudami.
Omejitev digitalnih denarnic in spor okoli provizij
ECB želi z digitalnim evrom znižati stroške elektronskih plačil in omejiti provizije, ki jih trgovci plačujejo za kartične transakcije.
Po izračunih Reutersa, ki temeljijo na podatkih ECB, bi lahko omejitev provizij zasebnemu plačilnemu sektorju odvzela med osem in devet milijard evrov letnih prihodkov.
Samo za sprejemanje debetnih kartic trgovci v evroobmočju vsako leto plačajo približno 3,75 milijarde evrov provizij. Približno polovica tega zneska konča pri kartičnih omrežjih zunaj Evropske unije, preostanek pa pri evropskih bankah.
Da bi omejili vpliv na finančni sistem, naj bi predlog pravil za digitalni evro vseboval omejitev stanja v digitalni denarnici na največ 3000 evrov.
Opozorila pred razdrobljenim sistemom
Del finančne industrije in nekdanji predstavniki ECB opozarjajo, da bi lahko vzpostavljanje več vzporednih sistemov povečalo tveganje tehničnih motenj in kibernetskih napadov.
Nekdanji visoki uradnik ECB Ulrich Bindseil je omejevanje digitalnega evra označil za “hud poraz”, saj po njegovem mnenju centralnobančni denar ne bi smel postati podrejen komercialnim rešitvam zasebnega sektorja.
Spor okoli digitalnega evra tako vse bolj prerasta tehnično vprašanje plačil in postaja širši boj za nadzor nad prihodnjim evropskim finančnim sistemom.
