Vlada je Arheološki park Divje babe razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Odločitev, kot so poudarili na Ministrstvu za kulturo, zagotavlja „najvišjo raven varstva ter dolgoročno načrtno upravljanje“ enega najpomembnejših paleolitskih najdišč v Sloveniji in širši regiji.
Varovano območje obsega severni del Šebreljske planote ter kraški jamski sistem nad dolino Idrijce. Jama Divje babe I že desetletja velja za ključno arheološko točko srednjega in mlajšega paleolitika. Med letoma 1980 in 1999 so tam potekale obsežne raziskave, ki so prinesle izjemno dobro ohranjene arheološke, paleontološke in paleobotanične ostanke ter več zaporednih naselitvenih plasti.
Med odkritji izstopa približno 60.000 let stara piščal iz stegnenice mladega jamskega medveda, ki jo strokovnjaki pogosto omenjajo kot eno najstarejših znanih glasbil na svetu. Na ministrstvu dodajajo, da je najdišče tudi „najbogatejši vir podatkov o pleistocenski favni, flori in klimi v Sloveniji“.
Odlok prinaša jasen varstveni režim
S sprejetim odlokom so določene varovane sestavine spomenika, natančno opredeljeno območje ter pravila upravljanja. Na ministrstvu so poudarili, da odlok med drugim ureja „ohranjanje jamskih sedimentov, arheoloških, paleontoloških in paleobotaničnih ostalin“ ter ohranjanje prostorskega in vsebinskega konteksta najdišča.
Urejena je tudi namenska raba območja kot arheološkega rezervata, možnost raziskovalnega in učnega dela ter pogoji za varno javno dostopnost. V notranjost jame bodo obiskovalci še naprej lahko vstopali izključno v okviru vodenih ogledov s strokovno usposobljenimi vodniki. Ti bodo potekali na način, ki, kot so dodali na ministrstvu, „ne ogroža varovanih sestavin spomenika in upošteva naravovarstvene smernice“.
Upravljanje s poudarkom na ravnotežju med varstvom in turizmom
Za upravljavca spomenika je določena lokalna institucija – Zavod za turizem Cerkno. V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije bo pripravil načrt upravljanja, ki bo določil dolgoročni razvoj parka, smernice predstavljanja dediščine javnosti ter urejanje obiska jame.
Pri pripravi predloga odloka so sodelovali strokovnjaki območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici, lastniki in upravljavci zemljišč ter predstavniki lokalne skupnosti. Večinski lastnik zemljišč je Republika Slovenija, zemljišča pa upravljata družba Slovenski državni gozdovi in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
Na ministrstvu so ob razglasitvi poudarili, da odločitev vlade prispeva k celovitemu varstvu in premišljenemu upravljanju enega najpomembnejših arheoloških območij v državi. Razglasitev Arheološkega parka Divje babe za kulturni spomenik državnega pomena, so navedli, „utrjuje njegov položaj na zemljevidu najpomembnejših paleolitskih najdišč v svetovnem merilu“.
Foto: Unsplash, Jure Pivk
