Vodja Republike srbske Milorad Dodik je bil pravnomočno obsojen na eno leto zapora ter šestletno prepoved opravljanja javnih funkcij, ker ni spoštoval odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Sodišče Bosne in Hercegovine je v četrtek popoldne dodatno pojasnilo, da omejitev velja za vse položaje, ki vključujejo javna sredstva – tudi funkcijo predsednika stranke SNSD, če se ta financira iz proračuna.
Dodik je razsodbo označil za politično motivirano in se nemudoma obrnil po mednarodno podporo. Na družbenem omrežju X je označil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in svoj primer primerjal z ameriškimi sodnimi postopki proti Trumpu.
„Tudi jaz sem, tako kot vi, žrtev političnega preganjanja. Ne gre za pravosodje, ampak za obračunavanje z izvoljenimi predstavniki ljudstva,“ je zapisal Dodik.
Sodba temelji na Schmidtovih pooblastilih
Razsodba proti Dodiku izhaja iz sprememb zakonodaje, ki jih je uvedel visoki predstavnik Christian Schmidt. Ta je po vladni blokadi in nepriznavanju mednarodnih odločitev uveljavil ukrepe, ki med drugim omogočajo kaznovanje posameznikov, ki zavračajo izvrševanje njegovih odločitev. Dodik je javno napovedal, da zakonov, ki jih potrdi Schmidt, ne bo spoštoval, kar je bilo ključno dejstvo v kazenskem postopku.
Sodišče BiH je v dodatnem pojasnilu zapisalo, da šestletna prepoved vključuje vse funkcije, kjer je vključen javni denar – kar pomeni, da Dodik ob pravnomočnosti ne bi mogel voditi niti svoje politične stranke SNSD, če ta prejema proračunska sredstva.
Rusko veleposlaništvo: „Sodba je politična“
Rusko veleposlaništvo v Sarajevu je ostro obsodilo razsodbo in znova napadlo mednarodno prisotnost v BiH.
„Odločitve, ki temeljijo na trditvah o kršitvah ukazov samozvanca, ki se razglaša za visokega predstavnika, niso zakonite. Gre za politiziran proces,“ so zapisali. Dodali so, da za morebitno destabilizacijo države odgovarjajo „promotorji te politične akcije“.
Kremelj sicer že dlje časa zavrača legitimnost Schmidta, ki je bil imenovan brez soglasja Varnostnega sveta ZN. V tej politični retoriki Moskva redno vztraja, da gre za „zahodni protektorat“ in da je BiH pod tujo upravo.
Orban: „Lov na čarovnice ni demokracija“
Madžarski premier Viktor Orban je bil med prvimi evropskimi voditelji, ki so Dodiku izrazili podporo. Na omrežju X je zapisal, da v demokraciji ni prostora za „legalen lov na čarovnice“ in pozval k spoštovanju volje ljudstva v Republiki srbski.
„Dodik je bil izvoljen s strani svojega naroda. Demokracija pomeni spoštovanje izidov volitev, ne njihovo razveljavljanje z zunanjimi ukazi,“ je poudaril Orban.
Budimpešta in Banja Luka imata že dalj časa tesne vezi, zlasti na področju energetike in investicij. Orban je tudi dosledno nasprotoval širjenju sankcij EU proti ruskim zaveznikom na Balkanu.
Trump doslej brez odziva
Čeprav je Milorad Dodik neposredno pozval Donalda Trumpa k podpori, ameriški predsednik za zdaj ostaja brez uradnega odgovora na to pobudo. Dodik je sicer v svojem pozivu spomnil na Trumpove besede iz leta 2024, ko je pozival k ustavitvi „političnega preganjanja“ v ZDA in to povezoval s svojim primerom v BiH.
Dodikova navezava na Trumpa sledi njegovi večletni retoriki, v kateri ZDA pod sedanjo administracijo kritizira kot „sovražno do srbske stvarnosti“ in pogosto izraža upanje, da se bodo odnosi izboljšali, če bo Trump znova dobil podporo ameriških volivcev.
Razsodba je pomemben pravni in politični preobrat v Bosni in Hercegovini. Če bo potrjena tudi v morebitnem pritožbenem postopku, bo Milorad Dodik formalno izločen iz političnega življenja za šest let. To bi lahko vplivalo tudi na sestavo entitetske vlade, dinamiko v Narodni skupščini RS ter razmerja med entitetama v skupnih organih BiH.
Foto: Wikimedia/Medija centar Beograd
