Azijski delniški trgi so v ponedeljek začeli teden z znižanji, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump napovedal možnost dodatnih carin za več evropskih držav. Negotovost glede trgovinskih odnosov je okrepila zanimanje za varnejše naložbe, dolar pa je izgubil vrednost v primerjavi z jenom in švicarskim frankom.
Na tokijski borzi je indeks Nikkei izgubil 0,8 odstotka, najširši indeks azijsko-pacifiških delnic MSCI zunaj Japonske pa 0,1 odstotka. Na Kitajskem so modri žetoni zdrsnili za 0,2 odstotka.
Zaradi praznikov na ameriških delniških in obvezniških trgih je bilo trgovanje šibkejše, kar je po ocenah trgovcev povečalo občutljivost terminskih pogodb na novice. Terminske pogodbe za indeks S&P 500 so se znižale za 0,8 odstotka, za Nasdaq pa za 1,1 odstotka.
V Evropi so terminske pogodbe za indeks EUROSTOXX 50 in DAX izgubile po 1,1 odstotka, terminske pogodbe za FTSE pa 0,4 odstotka.
Carine povezane z vprašanjem Grenlandije
Trump je napovedal, da bo od 1. februarja uvedel dodatne 10-odstotne uvozne dajatve na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Nizozemske, Finske in Velike Britanije. Če dogovor ne bo dosežen, naj bi se stopnja 1. junija zvišala na 25 odstotkov.
Več držav Evropske unije je napovedi obsodilo kot obliko gospodarskega pritiska. Francija je predlagala razmislek o doslej neuporabljenih protiukrepih. Med možnostmi so tudi povračilne carine na približno 93 milijard evrov ameriškega uvoza, ki so bile začasno ustavljene za 6 mesecev, ter uporaba instrumenta za preprečevanje prisile, ki bi lahko vplival na ameriške storitve in naložbe v EU.
Kitajska nad napovedmi, domače povpraševanje še šibko
Podatki s Kitajske so pokazali, da se je letna gospodarska rast v zadnjem četrtletju upočasnila na 4,5 odstotka, kar je kljub temu preseglo tržna pričakovanja. Industrijska proizvodnja je bila močnejša predvsem zaradi izvoza, medtem ko je prodaja na drobno znova opozorila na šibko domače povpraševanje.
Na Japonskem se bo centralna banka sestala v petek. Zvišanje obrestnih mer tokrat ni pričakovano, analitiki pa ne izključujejo, da bi lahko že aprila sledila napoved zaostrovanja denarne politike. Dogajanje spremlja tudi notranjepolitična negotovost, saj se omenja možnost razpustitve parlamenta in volitev v februarju.
Dolar šibkejši, zlato in srebro na rekordnih ravneh
Na valutnih trgih se je evro po začetnem padcu okrepil za 0,3 odstotka na 1,1628 dolarja, funt pa na 1,3389 dolarja. Dolar je v primerjavi s švicarskim frankom oslabel za 0,4 odstotka na 0,7988 franka, proti jenu pa za 0,2 odstotka na 157,80.
Gotovinski trg državnih obveznic je bil zaprt, so pa 30-letne terminske pogodbe za obveznice izgubile 9 točk, saj so se vlagatelji zavarovali pred morebitnimi prihodnjimi razprodajami evropskih obveznic.
Zlato je pridobilo vlogo varnega zatočišča in se podražilo za 1,4 odstotka na 4.660 dolarjev za unčo, srebro pa za 3,3 odstotka na 92,93 dolarja za unčo.
Cene nafte so ostale skoraj nespremenjene. Na trgu vztrajajo skrbi zaradi razmer na Bližnjem vzhodu in možnosti zaostrovanja med ZDA in Iranom. Nafta Brent se je podražila za 0,2 odstotka na 64,29 dolarja za sod, ameriška nafta pa za 0,3 odstotka na 59,65 dolarja za sod.
