V začetku decembra naj bi po načrtih vlade začel delovati sistem dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše. Po ocenah ministrstva za solidarno prihodnost bo ta korak okoli 20.000 stanovalcem prinesel nižje mesečne stroške, saj bodo po novem letu plačevali le bivanje in prehrano, stroške oskrbe pa bo pokrival nov prispevek, ki ga zaposleni plačujejo od julija letos. Državni sekretar Luka Omladič je ob tem dejal, da je „projekt pod nadzorom“ in da nič več ne ogroža začetka izvajanja 1. decembra.
Po poročanju 24ur.com bodo prihodki iz prispevka za dolgotrajno oskrbo v prihodnjem letu znašali približno 650 milijonov evrov, medtem ko naj bi izdatki presegli 723 milijonov. Manjkajočih 73 milijonov bo začasno pokritih s presežkom iz letošnjega leta, ko bo v blagajni ostalo 87 milijonov evrov.
Zdravstvena zavarovalnica bo v letu 2025 od skupno pobranih 258 milijonov porabila 171 milijonov. Največji del, 112 milijonov evrov, bo namenjen dodatku za pomoč in postrežbo, 37 milijonov za sofinanciranje kadrovskih stroškov izvajalcev, 14,6 milijona za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, 4,1 milijona za e-oskrbo in 3,5 milijona evrov za stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Večina domov za starejše je že pridobila soglasja stanovalcev za vključitev v nov sistem. Direktor Doma starejših občanov Hrastnik Borut Vidmar je povedal, da čakajo le še na zadnje soglasje: „S to osebo smo v kontaktu, pričakujemo, da bomo imeli vse potrjeno v enem dnevu.“
Poleg tega bo z novim zakonom, ki ga bo državni zbor potrjeval prihodnji teden, v sistem vključena tudi skupina ljudi, ki zaradi zdravstvenih ali kognitivnih težav ne morejo samostojno odločati. Po besedah Omladiča bi brez zakonske rešitve ti posamezniki morali čakati na dolgotrajne postopke skrbništva, kar bi jih prikrajšalo za pravice iz nove ureditve.
Položnice v domovih bodo nižje
Po ocenah domov za starejše se bodo cene za uporabnike občutno znižale. V hrastniškem domu, kjer oskrbovanci trenutno plačujejo okoli 1.300 evrov mesečno, bo po novem letu strošek le še za bivanje in prehrano, navaja 24.ur. „Hotelski del je za naš dom izračunan pri 772 evrih na mesec,“ je pojasnil Vidmar. Razliko med znižano ceno za uporabnike in dejanskimi stroški bo pokril prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Omladič priznava, da bo sistem deloma odvisen od državnih sredstev: „Del storitev se že zdaj pokriva iz proračuna, v prihodnje pa bo to razmerje ostalo podobno – večina iz zavarovanja, del iz proračuna.“ Za dolgotrajno oskrbo je vsako leto predvidenih do 190 milijonov evrov dodatnih proračunskih sredstev. Če bi se izkazalo, da prispevek in proračun ne zadoščata, zakon predvideva možnost, da bi uporabniki po letu 2028 del storitev doplačevali sami.
Na vprašanje, ali obstaja možnost zvišanja prispevka, je Omladič, kot povzema 24.ur odgovoril, da tega ne želi komentirati: „V nekaterih državah, kot je Nemčija, je prispevek višji kot pri nas. Odločitev o tem je stvar družbenega in političnega dogovora.“
Centri za socialno delo so do zdaj prejeli 12.264 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu. Po začetnih težavah z informacijskim sistemom so do zdaj izdali 3.305 odločb.
Foto: Unsplash/Matt Bennett
