Vse več ljudi se v zadnjih letih odloča za rejo kokoši nesnic na domačem dvorišču. Razlogi so različni – od želje po domačih jajcih, večji samooskrbi in stiku z naravo, pa do vzgojnega vidika za otroke. A strokovnjaki ob tem opozarjajo, da prinaša skrb za perutnino poleg prednosti tudi vrsto izzivov, zlasti pri gradnji kokošnjaka in zagotavljanju ustreznih pogojev.
Med glavnimi prednostmi, ki jih navajajo rejci, so predvsem sveža jajca domače kakovosti. Jajca so pogosto bolj okusna, rumenjaki intenzivnejše barve, poleg tega pa vemo, kako so bile živali hranjene. Domače kokoši lahko uživajo v bolj pestri prehrani, vključno z ostanki iz kuhinje, kar zmanjša količino odpadkov.
Reja kokoši je lahko tudi dragocena učna izkušnja za otroke, saj se naučijo odgovornosti in spoštovanja do živali. Poleg tega kokoši prispevajo k naravnemu kroženju na vrtu – z razprševanjem iztrebkov bogatijo tla in pomagajo pri zatiranju škodljivcev, saj pobirajo ličinke in insekte.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je reja kokoši preprosta, v praksi zahteva precejšnjo mero discipline in skrbi. Kokoši je treba redno hraniti, jim zagotavljati svežo vodo in čistiti kokošnjak. Prav higiena je pogosto največji izziv, saj lahko zanemarjanje privede do širjenja bolezni in pojava zajedavcev.
Med pogostimi težavami, s katerimi se srečujejo manj izkušeni rejci, je tudi hrup. Petelini, ki jih marsikdo dodaja k jati, so znani po zgodnjem kikirikanju, kar lahko moti sosede. Poleg tega kokoši s praskanjem rade poškodujejo vrtne grede, kar zahteva dobro načrtovano ograjo in nadzor. Rejci se morajo zavedati tudi morebitnih stroškov – od začetne investicije v kokošnjak do stroškov krme, stelje in rednega veterinarskega pregleda.
Gradnja kokošnjaka: na kaj je treba paziti
Eden ključnih dejavnikov za uspešno rejo kokoši je dobro zasnovan kokošnjak. Strokovnjaki svetujejo, da mora biti prostor dovolj velik – približno en kvadratni meter na kokoš v notranjosti in vsaj trikrat več na zunanjih površinah. Kokoši potrebujejo suho in dobro prezračeno okolje, saj vlaga in zastajanje zraka povečujeta tveganje za bolezni.
Kokošnjak naj bo postavljen na nekoliko dvignjenem in suhem terenu, najbolje obrnjen proti jugu, da ujame dovolj sončne svetlobe. Posebej pomembna je zaščita pred plenilci, kot so lisice, kune ali ujede. To pomeni trdno ograjo, mrežo proti pticam in varna vrata. V notranjosti kokošnjaka morajo biti gredi, kjer kokoši spijo, ter gnezda za nesenje, ki morajo biti dovolj udobna in postavljena v mirnejši del prostora.
Izkušnje kažejo, da se največ napak pri reji kokoši zgodi zaradi nepremišljene postavitve kokošnjaka in podcenjevanja časa, ki ga zahteva skrb za živali. Zato strokovnjaki svetujejo, da se bodoči rejci dobro informirajo in izračunajo vse stroške, preden se odločijo za nakup prve jate. V Sloveniji je sicer mogoče pridobiti tudi nasvete na lokalnih kmetijsko-gozdarskih zavodih, kjer nudijo osnovna izobraževanja o reji perutnine.
Čeprav se na začetku marsikomu zdi, da gre zgolj za hobi, se reja hitro pokaže kot resna obveznost. Prednosti, kot so domača jajca, naraven vrt in občutek samooskrbe, so lahko zelo zadovoljive, a ob tem ne gre pozabiti, da kokoši zahtevajo vsakodnevno skrb, primeren prostor in redno higieno.
Foto: Pixabay/ Alexas_Fotos/fotografija je simbolna
