Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić si je v okviru vladnega regijskega obiska Obalno-kraške regije ogledala protipožarne gozdne prometnice na območju Križ–Filipčje Brdo. Na ministrstvu so ob tem poudarili, da so po požaru na Krasu leta 2022 za preventivne ukrepe namenili 2,8 milijona evrov.
Kot so navedli na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je v največjem požaru v zgodovini samostojne Slovenije, ki je julija 2022 prizadel Kras, pogorelo več kot 3.700 hektarjev površin, od tega več kot 2.900 hektarjev gozdov.
Po požaru je ministrstvo v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja zagotovilo 2,8 milijona evrov za preprečevanje škode v gozdovih zaradi požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov, dodatno pa je v državnem proračunu za protipožarno varstvo zagotovljenih 200.000 evrov letno.
Ukrepi za varstvo gozdov pred požari
Sredstva so bila namenjena izvedbi ključnih ukrepov za varstvo gozdov pred požari, med drugim gradnji in vzdrževanju protipožarnih presek, vključno z gozdnimi cestami, potmi in stezami, gradnji in vzdrževanju protipožarnih zidov, ureditvi prostorov za izvenletališko pristajanje helikopterjev ter namenski ureditvi vodnih virov za oskrbo gasilcev in helikopterjev, kot so vodna zajetja, kali in hidranti.
V letih 2023 in 2024 so bili objavljeni štirje javni razpisi, na katerih je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrila 146 vlog in izplačala 2.000.391,47 evra. Rezultat teh ukrepov je ureditev 403,9 kilometra protipožarnih prometnic ter izgradnja prostora za pristajanje helikopterjev, enega kala in 40 hidrantov, so navedli na ministrstvu.
Ogled sistema Križ–Filipčje Brdo
Ministrica Čalušić si je ogledala tudi novozgrajeni sistem protipožarnih presek Križ–Filipčje Brdo, katerega investitor je Agrarna skupnost Križ–Filipčje Brdo iz občine Sežana. Sistem zajema 11 protipožarnih presek v skupni dolžini 9 kilometrov.
Kot so pojasnili, je agrarna skupnost za ureditev protipožarne infrastrukture dvakrat uspešno kandidirala na javnih razpisih in za projekt pridobila 92.000 evrov.
Novi razpis v okviru skupne kmetijske politike
Ker so se dosedanji ukrepi po navedbah ministrstva izkazali za nujne in učinkovite, bodo podobne aktivnosti izvajali tudi v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Prvi javni razpis za intervencijo naložbe v ureditev gozdne infrastrukture – protipožarne infrastrukture je predviden v prvi polovici leta 2026, v višini 1 milijona evrov.
Na ministrstvu so ob tem poudarili, da so „požari v naravnem okolju ena največjih groženj našim gozdovom, naravi in skupnostim“, pri čemer so „preventivni ukrepi, kot so protipožarne preseke, vodni viri in dostopne poti, ključni za zmanjšanje tveganja in za učinkovito ukrepanje ob požarih“. Dodali so, da se zavedajo, da je „vlaganje v preventivo naložba v varnost ljudi, premoženja in biotske raznovrstnosti“, zato bodo tudi v prihodnje namenjali sredstva za protipožarno infrastrukturo in skupaj z deležniki krepili odpornost gozdov na podnebne in naravne izzive.
Ministrica je ob tem izpostavila, da so „protipožarne preseke ključni ukrep za zmanjšanje nastanka, širjenja in posledic požarov“, saj „delujejo kot fizična ovira, omogočajo varen dostop gasilcev in vozil ter služijo kot izhodišče za nadzorovano gašenje“, s čimer „varujejo ljudi, infrastrukturo in naravo ter prispevajo k dolgoročni požarni odpornosti krajine“, so navedli na ministrstvu.
Na MKGP so še poudarili, da ostajajo zavezani krepitvi požarne varnosti gozdov in da bodo tudi v prihodnje izvajali ukrepe za zaščito narave, ljudi in premoženja.
