Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območjih brez javne kanalizacije bo v prihodnje urejeno bolj enotno in sistemsko. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo, da je cilj zakonodaje varovanje vodnih virov in ohranjanje kakovosti pitne vode tudi tam, kjer javna kanalizacija ni vzpostavljena.
Veljavna zakonodaja določa, da morajo biti tudi na območjih brez javne kanalizacije komunalne odpadne vode ustrezno odvajane in očiščene. To se zagotavlja z malimi komunalnimi čistilnimi napravami ali z nepretočnimi greznicami.
Področje urejata Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in podrobneje Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Ta med drugim določa tehnične zahteve ter prehodna obdobja za prilagoditev obstoječih ureditev.
Vloga občin in izvajalcev javnih služb
Občine imajo pri ureditvi pomembno vlogo, saj zagotavljajo izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Izvajalci javnih služb pa skrbijo za vodenje evidenc ter za redno praznjenje greznic na območjih, kjer javna kanalizacija ni vzpostavljena.
Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da gre za sistem, ki temelji na sodelovanju med državo, občinami in izvajalci javnih služb.
V letu 2026 brez kazni, s pripravo novih pravil
Čeprav se je z veljavno zakonodajo rok za prilagoditev obstoječih ureditev že iztekel, lastniki objektov v letu 2026 ne bodo deležni denarnih kazni. „Zakonodaja denarnih kazni na tak način ne predpisuje,“ pojasnjujejo na ministrstvu.
V letu 2026 bo področje celostno urejeno z jasnejšimi in poenotenimi pravili. Ministrstvo za naravne vire in prostor bo pri tem sistemsko podprlo lokalne skupnosti.
Cilj države je, da se rešitve uvajajo postopno, v sodelovanju z občinami in ob upoštevanju dejanskih razmer na terenu. Na ministrstvu poudarjajo, da prebivalci pri tem „niso prepuščeni sami sebi“, temveč da bo ureditev temeljila na usklajevanju in prilagajanju lokalnim razmeram.
