Razprava o minimalni plači in obremenitvi dela v Sloveniji se vse bolj zaostruje. V ospredju niso zgolj delodajalci z velikim številom nizko plačanih zaposlenih, temveč tudi samozaposleni, ki opozarjajo, da se stroški njihovega dela zvišujejo hitreje, kot rastejo prihodki ali produktivnost. Podatki o rasti minimalne plače in obveznih prispevkov za samostojne podjetnike kažejo trend, ki odpira vprašanje dolgoročne vzdržnosti obstoječe politike.
Minimalna bruto plača v Sloveniji od 1. januarja 2025 znaša 1.277,72 evra. Gre za znesek, ki se je v zadnjih letih povečeval hitreje kot v večini primerljivih držav, pri čemer je zakonodajalec že leta 2020 iz minimalne plače izločil dodatke za delovno dobo in neugodne delovne razmere. To je avtomatično dvignilo osnovo, na katero so vezani številni drugi stroški dela, ne le v gospodarstvu, temveč tudi pri samozaposlenih.
Prispevki za s.p. rastejo hitreje od prihodkov
Samostojni podjetniki opozarjajo, da se njihova finančna realnost v zadnjih letih bistveno slabša. Minimalni mesečni prispevki za socialno varnost so leta 2022 znašali približno 463 evrov, leta 2023 okoli 544 evrov, leta 2024 približno 550 evrov, v letu 2025 pa se gibljejo med 583 in 610 evri, odvisno od obdobja in upoštevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Gre za približno tretjinsko rast v treh letih, kar je za številne samozaposlene, zlasti v storitvenih in obrtnih dejavnostih, resna obremenitev. Prispevki se zvišujejo avtomatično, ne glede na to, ali se prihodki samozaposlenega dejansko povečujejo. Sistem tako ne upošteva realnih razmer na trgu, temveč izhaja iz administrativno določene osnove, vezane na povprečne plače.
Minimalni življenjski stroški kot novo politično bojišče
Posebno pozornost v zadnjem času vzbuja napoved novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili nazadnje določeni leta 2022. Po zakonu o minimalni plači mora ta znašati med 20 in 40 odstotkov nad ugotovljenimi življenjskimi stroški. Trenutna minimalna plača je približno tretjino nad zadnjim izračunom, kar odpira prostor za nadaljnje politične pritiske.
Sindikati že dlje časa pozivajo k pogostejšim izračunom, saj bi višji uradno priznani življenjski stroški omogočili nov skok minimalne plače. Ministrstvo za delo za zdaj ne razkriva, kdaj bo izračun opravljen in po kakšni metodologiji, kar dodatno krepi dvome o transparentnosti postopka. Ker gre za metodološko občutljivo vprašanje, se pojavljajo tudi opozorila, da lahko politični vplivi pomembno zaznamujejo končni rezultat.
Gospodarstvo opozarja, politika molči
Predstavniki gospodarstva že dalj časa opozarjajo, da minimalna plača v Sloveniji raste hitreje od produktivnosti, kar zmanjšuje razlike med zahtevnejšimi in manj zahtevnimi delovnimi mesti. Posledica je pritisk na plačne lestvice, slabša konkurenčnost in večje tveganje selitve dejavnosti v tujino ali v sivo ekonomijo.
Kljub tem opozorilom razprava o razbremenitvi dela ostaja na obrobju političnih prioritet. Namesto zniževanja davkov in prispevkov, ki bi povečali neto dohodke brez dodatnega bremena za delodajalce, se težišče politik ohranja na dvigovanju administrativno določenih plačnih in socialnih standardov.
Samozaposleni kot tihi poraženci sistema
Za samozaposlene to pomeni, da morajo vedno večji del prihodkov nameniti državi še preden si izplačajo lastni dohodek. Ob trenutnih trendih se pojavljajo ocene, da se bodo minimalni mesečni prispevki v prihodnjih letih približali 700 evrom, kar bi za številne pomenilo prag ekonomske vzdržnosti.
Postaja torej jasno, da razprava o socialni pravičnosti ne more potekati brez resnega premisleka o tem, kdo sistem dejansko financira in kakšne spodbude ustvarja za delo, podjetništvo in samostojno gospodarsko pobudo. Vprašanje ni več, ali so spremembe potrebne, temveč kdo bo nosil njihove posledice in kako dolgo bo gospodarstvo še zmoglo absorbirati naraščajoče obremenitve brez strukturnih reform.
Foto: Pixabay
