V Belému se, potem ko je Brazilija kot gostiteljica predstavila dokument, v katerem ni zaslediti prehoda od nafte, plina in premoga, nadaljuje zakulisno usklajevanje zadnjih različic osnutka sporazuma na podnebnih pogovorih COP30. Približno trideset držav je dan prej opozorilo, da dogovora brez jasnega načrta za opustitev fosilnih goriv ne bodo sprejele.
Evropska unija je med prvimi izrazila nezadovoljstvo, potem ko je postalo jasno, da osnutek ne vsebuje niti omembe izraza ‘fosilna goriva’. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je za AFP dejal, da je predloženo besedilo ‘daleč od ambicije’, ki bi po njegovih besedah morala biti vodilo letošnjega vrha.
Francoska ministrica za ekološki prehod Monique Barbut je v ločenem odzivu za AFP poudarila, da je takšna izpustitev ‘nerazumljiva ob trenutnih podnebnih izrednih razmerah’.
Skupina držav, pobudo zanjo je pripravila Kolumbija, je v pismu brazilskemu predsedstvu zapisala, da ne more pristati na končni dokument brez jasnega okvirja za ‘pravičen, urejen in pošten prehod’ od fosilnih energentov. Po navedbah enega od pogajalcev, ki ni želel biti imenovan, načrtu nasprotuje več velikih proizvajalk in porabnic fosilne energije, med njimi Kitajska, Indija, Saudova Arabija, Nigerija in Rusija.
Sporazum ZN zahteva soglasje skoraj 200 držav. V trenutnem ozračju razhajanj so nevladne organizacije pozvale k popravkom. Greenpeace je, kot navaja AFP, izrazil pričakovanje, da bo osnutek vrnjen v revizijo. Njihova strokovnjakinja Tracy Carty je ocenila, da so prvotni predlogi, povezani z odpravo krčenja gozdov in opustitvijo fosilnih goriv, vzbujali upanje, ki ga zdaj ne odraža noben del predloženega besedila.
Finančna vprašanja in trgovinski ukrepi
Del pogajanj ostaja vezan tudi na financiranje prilagajanja in prehoda v državah globalnega juga. Rachel Cleetus iz Zveze zaskrbljenih znanstvenikov je za AFP poudarila, da pomanjkljiva finančna podpora bogatejših držav ostaja ena ključnih ovir pri iskanju dogovora.
EU medtem vztraja pri svojem sistemu čezmejnih ogljičnih dajatev na uvoz jekla, aluminija, cementa in gnojil. Ukrepu nasprotujejo Kitajska, Indija in nekatere druge države, medtem ko podobne mehanizme pripravljata tudi Združeno kraljestvo in Kanada.
Zapleti zaradi požara na prizorišču
Četrtkova pogajanja je prekinil požar, ki je prežgal del tekstilnega stropa kongresnega kompleksa. Po podatkih organizatorjev so morali prizorišče evakuirati, 19 ljudi je prejelo prvo pomoč zaradi vdihavanja dima, dva zaradi napadov panike. Objekt so ponovno odprli zvečer. AFP poroča, da je šlo že za tretji večji dogodek po začetku vrha; prejšnji teden so v kompleks vstopili predstavniki avtohtonih skupnosti, nekaj dni pozneje pa blokirali vhod.
Brazilski minister za turizem Celso Sabino je dejal, da policija preiskuje vzrok požara in da je mogoče, da je šlo za električno napako. Mednarodne delegacije so po obnovitvi varnostnih pregledov nadaljevale pogajanja, ki bi se teoretično morala zaključiti v petek, a se podnebni vrhovi ZN pogosto prevesijo v podaljšano fazo razprav.
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je letošnji vrh poimenoval ‘COP resnice’, s čimer je želel poudariti pomen dogovora za ohranitev cilja omejitve segrevanja na 1,5 °C. K temu je pozival tudi v kontekstu neudeležbe Združenih držav, ki jih vodi Donald Trump. Kljub infrastrukturnim pomislekom je vztrajal pri izvedbi konference v Belému na robu amazonskega deževnega gozda.
Delegati so se ob ponovnem odprtju dvorane vrnili k usklajevanju ključnih določil, ki bodo odločila, ali bo mogoče doseči kompromis o podnebni poti do sredine stoletja.
Foto: Freepik
