Državni proračun je v prvih 11 mesecih leta izkazal izrazito rast odhodkov in zmernejšo rast prihodkov, izhaja iz najnovejših podatkov Ministrstva za finance. Po predhodnih izračunih je država do konca novembra porabila 14,4 milijarde evrov, v proračun pa je priteklo 13,5 milijarde evrov, kar pomeni, da je primanjkljaj dosegel 976 milijonov evrov. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so se izdatki povečali predvsem zaradi višjih transferov v pokojninsko blagajno, stroškov dela, investicij in javnega prometa.
„Odhodki so bili v obravnavanem obdobju za 8,3 odstotka višji od primerljivega lanskega obdobja,“ so navedli na ministrstvu. Dodali so, da so s 14,4 milijarde evrov porabe dosegli 84,5 odstotka načrtovanih letnih odhodkov. Prihodkovna stran se je zvišala za 4,4 odstotka in dosegla 88,5 odstotka načrtovanih prilivov.
Povečani socialni transferi in višji prispevki v pokojninsko blagajno
Med največjimi porabniškimi postavkami so ostali transferi posameznikom in gospodinjstvom, za katere je država namenila 1,8 milijarde evrov, dva odstotka več kot lani. Več je bilo izplačanega za družinske prejemke, starševska nadomestila, socialne transferje in izvajanje osebne asistence.
V proračunu se krepi tudi podporna vloga države za socialne blagajne. „V sklada socialnega zavarovanja smo v prvih 11 mesecih prispevali 1,9 milijarde evrov,“ poudarjajo na ministrstvu. Od tega je kar 1,4 milijarde evrov končalo v pokojninski blagajni, kar pomeni 3,6-odstotno rast glede na lani. Pojasnili so, da rast izhaja iz večjega števila upokojencev, uskladitev pokojnin ter izplačila letnega dodatka.
Investicije z močnim pospeškom
Odhodki za investicije so medletno zrasli najizraziteje – za 19,2 odstotka, na 1,2 milijarde evrov. Država je v tem času financirala modernizacijo enot Slovenske vojske, opremljanje za operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev ter pospešila vlaganja v cestno in železniško infrastrukturo.
Medtem ko so se nekatere postavke povečale, so se druge opazno zmanjšale. Izdatki za subvencije so s 367 milijoni evrov upadli za 34 odstotkov. Lani so bila ta sredstva povezana z ukrepi zaradi draginje in poplav, letos pa so bila osredotočena predvsem na neposredna plačila v kmetijstvu.
Stroški dela rastejo, javne službe prejemajo več sredstev
Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb so se več kot podvojila. „Izplačila so znašala 525 milijonov evrov, kar je 105 odstotkov več kot lani,“ so dodali na ministrstvu. Med drugim so povečali financiranje gospodarske javne službe v linijskem prometu in izplačali nadomestilo Termoelektrarni Šoštanj na podlagi zakona o izstopu iz premoga.
Stroški dela v javnem sektorju, ena največjih stalnih postavk, so narasli na 4,4 milijarde evrov. Gre za 11-odstotno rast, ki jo ministrstvo pripisuje izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, uvedbi novega plačnega sistema, napredovanjem in usklajevanju plačne lestvice.
Prihodkovna slika: več iz DDV in dohodnine, manj iz trošarin in davka pravnih oseb
Glavnina prihodkov ostaja povezana z davčnimi prilivi. Ti so v 11 mesecih dosegli 11,5 milijarde evrov, kar predstavlja 3,9-odstotno rast. Največ prinaša davek na dodano vrednost, ki je ustvaril 5,1 milijarde evrov prilivov. „To je 4,8 odstotka več kot lani,“ so zapisali.
Prihodki iz dohodnine so se dvignili za 6,8 odstotka in dosegli 2 milijardi evrov, k čemur sta prispevali visoka zaposlenost in rast plač. Občine kot delni prejemnice teh prihodkov so po podatkih ministrstva dobile 4,6 odstotka več sredstev kot lani.
Manj ugodna je slika pri trošarinah in davku od dohodkov pravnih oseb. Prihodki iz trošarin so upadli na 1,5 milijarde evrov, kar pomeni 2,3-odstotni padec. Še izrazitejši je minus pri davku pravnih oseb: „Zbrali smo 1,6 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov manj kot lani,“ so pojasnili. Po njihovih besedah je negativni premik posledica nižjega poračuna za leto 2024.
Foto: Unsplash
