Državni svet je na 20. izredni seji odločal o dveh predlogih odložilnih vetov. Pobudo za veto na novelo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I) je vložila skupina svetnikov s prvopodpisanim Markom Lotričem, pobudo za veto na novelo Zakona o gozdovih (ZG-H) pa Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Oba predloga so svetniki podprli.
Pred sejo je o vetu na ZUP-I razpravljala tudi Komisija za državno ureditev, ki je predlog podprla. Kot so pojasnili v Državnem svetu, gre pri obeh zakonih za vprašanja, ki pomembno posegajo v ustavno varovane pravice državljanov.
Predlagatelji veta so izpostavili, da novela ZUP-I pomeni nesorazmeren poseg v procesna jamstva. „Sprejete rešitve ogrožajo načela demokratičnosti, pravne države, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic,“ so poudarili.
Zakon o splošnem upravnem postopku se uporablja pri vseh upravnih in številnih drugih javnopravnih zadevah. Ureja razmerja med državo, posamezniki in podjetji ter določa njihove procesne pravice. „Med strankami so pogosto tudi ranljivi posamezniki,“ so dodali v obrazložitvi.
Svetniki so spomnili, da so na neustrezne določbe opozorile tudi Zakonodajno-pravna služba DZ, Komisija za državno ureditev in Sodni svet. „Vlada in Državni zbor teh opozoril nista upoštevala,“ so navedli.
Nejasnosti pri vročanju in odločbah
Kot enega ključnih problemov so izpostavili spremembe pri vročanju in odločbah. „Novela uvaja strožjo ureditev fikcije vročitve ter navadno vročanje kot pravilo,“ so pojasnili. To pomeni krajši rok za pravna sredstva.
Opozorili so tudi na možnost izdaje odločb brez obrazložitve. „Takšna ureditev omogoča arbitrarno odločanje,“ so dodali. Posebej kritični so bili do uvedbe t. i. informativne odločbe, ki po njihovih besedah ustvarja fikcijo odpovedi pravicam strank, ki niso pravno poučene.
Spornost vidijo tudi pri ureditvi jezikovnega pomočnika, pri rokih za odločanje ter pri odpovedi pravici do pritožbe ob ustni razglasitvi odločbe. „Gre za rešitve, ki ne zagotavljajo predvidljivosti upravnega postopka,“ so opozorili.
Možnost večjega števila sporov
Državni svet pričakuje, da bo novela ZUP-I povzročila dodatne obremenitve sodišč. „Sprejete rešitve bodo najverjetneje vodile v povečanje števila upravnih sporov in ustavnih pritožb,“ so zapisali.
Po njihovem mnenju novela ne prinaša poenostavitev, temveč prenaša breme pospeševanja postopkov na stranke. „To pomeni večje tveganje za tiste, ki so že v šibkejšem položaju,“ so dodali.
Kot možno rešitev so svetniki omenili institut molka organa. Menijo, da bi ga bilo smiselno preoblikovati v pozitivno pravno domnevo, kar bi omogočilo večjo učinkovitost, predvsem na področju gradbene zakonodaje.
Vprašanja ustavnosti
Državni svet meni, da novela nasprotuje več členom Ustave RS. „Rešitve posegajo v načelo pravne države, enakost pred zakonom in pravico do sodnega varstva,“ so opozorili. Sklicujejo se na člene 1, 2, 14, 22, 23 in 25 Ustave.
„Ob vseh navedenih pomislekih je nujno, da Državni zbor ob ponovnem odločanju novelo zavrne,“ so še dodali v Državnem svetu.
Pod drugo točko so svetniki razpravljali o vetu na novelo Zakona o gozdovih. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarila, da sprejeti amandmaji niso odpravili vseh dilem. „Novela ne rešuje odprtih vprašanj, ampak poglablja problematiko prekomernega poseganja v zasebno lastnino,“ so navedli.
Na 21. seji oktobra lani je Državni svet že zahteval presojo ustavnosti Zakona o gozdovih in podzakonskih aktov. Tokrat so svetniki opozorili, da novela tudi tokrat ne odpravlja ključnih težav.
Sporna ureditev spravila lesa
Največ kritik je bilo usmerjenih v 77.c člen. „Sprememba uvaja kaznovanje za spravilo lesa brez odločbe ali v nasprotju z njo,“ so opozorili.
Po njihovih besedah gre za prekomerno sankcioniranje, ki nima ustrezne utemeljitve. „Spravilo lesa iz lastnega gozda je bistveni del izvrševanja lastninske pravice,“ so dodali.
Ob tem so opozorili, da lahko odločbe predpisujejo tehnologijo spravila, ki je neustrezna ali povzroča visoke stroške. Globe so predvidene od 3.750 do 75.000 evrov. „To lastnikom prinaša dodatna finančna bremena,“ so pojasnili.
Državni svet je ocenil, da nova ureditev pomeni omejitev pravice do uporabe zasebne lastnine. „Takšna ureditev izvotljuje lastninsko pravico,“ so poudarili.
Po njihovih navedbah novela nasprotuje 33., 67. in 69. členu Ustave, saj država za posege ne predvideva nadomestil. „Gre za pretirano normiranje gospodarjenja z gozdovi,“ so dodali.
Ob vseh argumentih Državni svet meni, da novela Zakona o gozdovih ni primerna za uveljavitev. „Državni zbor naj o njem ponovno odloča in ga zavrne,“ so zaključili svetniki.
Foto: Državni svet
