Državni zbor je ob ponovnem odločanju potrdil novelo Zakona o zaščiti živali, potem ko je Državni svet vložil zahtevo za ponovno glasovanje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vnovično potrditev pozdravlja in poudarja, da se Slovenija s tem uvršča „ob bok razvitim državam, ki tudi rejne živali obravnavajo kot čuteča bitja“.
Z novelo se uvajajo višji standardi na področju dobrobiti živali, ki vključujejo vrsto ukrepov glede reje, veterinarskih postopkov, lastništva živali in skrbi za zapuščene živali. Po oceni ministrstva gre za premišljen in usklajen korak, ki sledi dolgoročnim ciljem kmetijske politike ter evropskim smernicam.
Eden ključnih ukrepov novele je prepoved baterijske reje kokoši nesnic. „Prepoved reje kokoši v baterijski reji je doprinos k zaščiti živali in je cilj, ki ga zasleduje EU,“ so zapisali na ministrstvu. V Sloveniji je po njihovih navedbah večina kokoši že rejena v alternativnih sistemih, zato bistvenih motenj v proizvodnji ni pričakovati.
Zavračajo tudi pomisleke, da bi lahko trg preplavila cenejša jajca iz tujine. „Potrošniške navade v Sloveniji se že spreminjajo. Vedno več ljudi zavestno izbira jajca iz proste, talne ali ekološke reje,“ so pojasnili. Trgovci naj bi že opažali večje povpraševanje po jajcih iz alternativnih oblik reje.
Prehodno obdobje je določeno s 1. januarjem 2026. V prvih dveh letih bo država rejcem zagotavljala finančno podporo za prilagoditev. „Sledi priprava podzakonskih aktov, ki bodo podlaga za izvedbo razpisov tako za finančno podporo rejcem v primeru prehoda na alternativne načine reje kokoši kot tudi kritja stroškov za izvajanje kastracije pujskov z uporabo anestezije in protibolečinskih sredstev v prvih dveh letih,“ so zapisali pri MKGP.
Konec kastracij brez anestezije
Z novelo se ukinja tudi kirurška kastracija pujskov brez protibolečinske zaščite. „Kirurška kastracija brez anestezije in analgezije povzroča pujskom akutno bolečino in stres, kar negativno vpliva na njihovo dobrobit,“ opozarjajo na ministrstvu. Uporaba teh metod pa „bistveno zmanjšuje bolečino in izboljšuje dobrobit živali“, ob tem pa krepi tudi podporo javnosti in potrošnikov za odgovorno živinorejo.
Tudi ta sprememba bo začela veljati s 1. januarjem 2026. Pristojno ministrstvo bo zagotovilo sredstva za kritje dodatnih stroškov v prvih dveh letih, kar naj bi olajšalo prehod rejcem.
Državna sekretarka Maša Žagar je ob potrditvi zakona poudarila pomen zakonskega priznanja čutečnosti živali: „Živalim je potrebno omogočiti kar se da dostojno življenje v času njihove rejne dobe, govorim o prepovedi kastracije mladih pujskov do sedmega dneva na živo, govorim o prepovedi baterijske reje kokoši nesnic.“
Višji standardi tudi za hišne živali in prostoživeče vrste
Zakon posega tudi na področje zaščite hišnih živali. Že novembra 2025 bo začela veljati prepoved trajnega privezovanja psov. „Problematika nastanitve psov v kletkah bo posebej izpostavljena,“ opozarja ministrstvo. Pravilnik o zaščiti hišnih živali se bo prilagodil in določil normative, ki bodo omogočili nadzor in ukrepanje v primeru zaznanih nepravilnosti.
Dodatno se uvaja obvezna identifikacija mačk z mikročipi in njihova registracija v nacionalni podatkovni zbirki. „Uvedba obvezne identifikacije mačk z mikročipi in njihove registracije v nacionalni podatkovni zbirki predstavlja ključen ukrep za izboljšanje sledljivosti živali, odgovornega lastništva in zaščite njihove dobrobiti,“ navajajo na MKGP. S tem naj bi se tudi zmanjšali stroški v zvezi z zapuščenimi živalmi in izboljšala učinkovitost delovanja zavetišč.
Med novostmi novela predvideva še omejitve glede posedovanja prostoživečih živali, prepoved uporabe nedovoljenih pasti za lov divjadi ter ustanovitev posebnega zavetišča za kopitarje. Spremembe skupaj predstavljajo enega najobsežnejših zakonodajnih svežnjev za izboljšanje položaja živali v Sloveniji.
Foto: Matija Sušnik/DZ
