Poslanke in poslanci Državnega zbora so danes sprejeli paket nove stanovanjske zakonodaje, ki vključuje novelo Stanovanjskega zakona in Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Nova ureditev bo v prihodnjih letih omogočila zagon največjega obsega javne stanovanjske gradnje v samostojni Sloveniji, pri čemer bo država za ta namen zagotovila 100 milijonov evrov letno.
Z novelo Stanovanjskega zakona se po pojasnilih Ministrstva za solidarno prihodnost odpravlja zastarel pravni okvir, ki ni več ustrezal potrebam prebivalcev, občin in stanovanjskih skladov. Namen novele je, da javna najemna stanovanja postanejo razvojni potencial lokalnih skupnosti, ne pa breme.
Postopki dodeljevanja stanovanj se bodo po novem poenostavili, razpisni pogoji pa prilagodili specifičnim potrebam posameznih okolij. Tako naj bi se povečala dostopnost stanovanj za mlade, družine in zaposlene v poklicih, pomembnih za lokalno okolje.
Po novem bo država krila subvencije najemnin za ranljive skupine, kar bo razbremenilo občinske proračune. V naslednjih petih letih se bodo najemnine v javnih stanovanjih postopoma zvišale, pri čemer bodo ostale nižje od tistih na zasebnem trgu, sistem subvencij pa bo najranljivejšim še naprej zagotavljal dostopnost do stanovanj.
“Stanovanjska kriza se je v zadnjih letih poglobila. Cene na trgu so za mnoge nedosegljive, javnih najemnih stanovanj ni dovolj, mladi in družine vse težje pridejo do primernega doma,” je ob sprejemu zakona dejal minister Simon Maljevac. Dodal je, da nova zakonodaja prinaša “nujne in celovite ukrepe, ki krepijo dostopnost, pravičnost in učinkovitost sistema javnega najema”.
Stabilno financiranje za dolgoročno gradnjo
Drugi del zakonodajnega paketa predstavlja Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki prvič v zgodovini predvideva stabilen vir financiranja gradnje – letno bo za ta namen zagotovljenih 100 milijonov evrov. S tem bo po napovedih mogoče v desetih letih zgraditi okoli 20.000 stanovanj.
Zakon uvaja ugodne pogoje financiranja za občine in stanovanjske sklade, med drugim prek enoodstotnih posojil s tridesetletno ročnostjo prek SID banke. Poleg tega bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije lahko razvijal lastne projekte, občinam in lokalnim skladom pa bodo na voljo dodatni programi financiranja.
“Stanovanjski fond v Sloveniji je po 30 letih nenehnega krčenja danes v kritičnem stanju,” je poudaril minister Maljevac. “Od leta 2015 do nastopa te vlade je bilo iz državnega proračuna za gradnjo namenjenih zgolj 13,8 milijona evrov. To je privedlo do stihijskega izvajanja projektov, ki pogosto niso bili izvedeni zaradi pomanjkanja sredstev.”
Z novo zakonodajo se bo v letih 2025 in 2026 začela gradnja 2000 novih javnih najemnih stanovanj pod okriljem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Gre za največji zagon javne stanovanjske gradnje po osamosvojitvi. Dodatna sredstva bodo na voljo tudi za občinske in lokalne projekte, pri čemer je po trenutnih podatkih v pripravi ali izvedbi še približno 1000 stanovanj po vsej državi.
Vlada Republike Slovenije je do zdaj za dokapitalizacijo republiškega stanovanjskega sklada namenila skupno 151 milijonov evrov. V prihodnjem letu naj bi sklad prejel novih 100 milijonov evrov. Z novo zakonodajo pa naj bi se – po navedbah ministrstva – občutno izboljšali pogoji za strateško in dolgoročno načrtovanje stanovanjske politike tako na državni kot lokalni ravni.
Foto: Pexels
