Državni zbor je sprejel Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše, t. i. prevedbeni zakon. Namen ukrepov je zagotoviti, da bo 1. decembra letos prehod v sistem dolgotrajne oskrbe v institucijah potekal nemoteno, pregledno in brez administrativnih zapletov.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob uvodu v razpravo poudaril pomen sprejetja zakona. „Z njim zagotavljamo, da bo eden največjih reformnih projektov naše države, torej vzpostavitev celovitega sistema dolgotrajne oskrbe, zaživel varno, pregledno in učinkovito ter predvsem v korist ljudi, ki storitev potrebujejo danes,“ je dejal minister.
Na ministrstvu so pojasnili, da gre za tehničen, a vsebinsko ključen zakon, ki omogoča neprekinjen prehod v novi sistem, brez preplačil in z najmanj birokratskimi ovirami.
Zakon uvaja centraliziran postopek, ki ga bo vodil Center za socialno delo Ljubljana. Ta ureditev bo po navedbah ministrstva zagotovila enotno obravnavo vlog in preprečila zamude.
Med ključnimi ukrepi so poenostavljen obrazec osebnega načrta, posebna ureditev za osebe brez skrbnika, e-oskrba za starejše od 80 let brez zdravniškega potrdila in podaljšanje pravice e-oskrbe iz pilotnega projekta do konca leta 2026.
Zakon uvaja tudi začasno pavšalno plačilo izvajalcem, kar bo omogočilo stabilno financiranje storitev in preprečilo prekinitev izvajanja. Vzpostavljeni so mehanizmi za preprečevanje preplačil, urejene pa so tudi finančne spodbude za zaposlene, ki bodo v času prehoda dodatno obremenjeni.
Manj birokracije, več učinkovitosti
Cilj zakona je, kot poudarjajo na ministrstvu, povečati učinkovitost in zmanjšati birokratske ovire pri uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe. Minister Maljevac je dodal: „V središču pozornosti so ljudje, uporabniki storitev, njihovi svojci in zaposleni v sistemu, ki dolgotrajno oskrbo s papirja prenašajo v prakso. S tem zakonom jim omogočamo, da to storijo brez prekinitev in z večjo preglednostjo.“
Na ministrstvu so dodali, da zakon vključuje tudi uporabnike dnevnega varstva v sistem dolgotrajne oskrbe, kar pomeni širitev dostopa do storitev.
Vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe se izvaja postopno od leta 2024. Takrat je bila uvedena prva storitev – oskrbovalec družinskega člana, v katero je trenutno vključenih približno 2.000 družin. Po podatkih ministrstva na terenu že delujeta storitvi e-oskrbe in oskrbovalec družinskega člana, izdali pa so več kot 1.000 odločb za oskrbo na domu.
Z vključitvijo domov za starejše v sistem se projekt seli v sklepno fazo. Po novem bodo uporabniki plačevali le nastanitev in prehrano, medtem ko bodo socialnovarstvene storitve pokrite iz javne blagajne dolgotrajne oskrbe.
Na ministrstvu so dodali, da bodo ukrepi omogočili stabilen začetek izvajanja sistema in razbremenitev centrov za socialno delo, kar bo pomembno vplivalo na učinkovitost delovanja ter boljšo dostopnost storitev za vse uporabnike.
Foto: Matija Sušnik/DZ
