Poslanke in poslanci so na današnji redni seji Državnega zbora opravili drugo obravnavo predloga novega Zakona o funkcionarjih, ki ureja pogoje za opravljanje funkcije, pravice in obveznosti funkcionarjev v državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnostih. Zakon, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo, je bil ocenjen kot primeren za tretjo obravnavo.
Po več kot treh desetletjih obstoja parcialne zakonodaje zakon prvič celostno sistematizira pravni položaj tako poklicnih kot nepoklicnih funkcionarjev. »Gre za sistemski zakon, ki po več kot treh desetletjih sistemsko ureja področje pravic in obveznosti funkcionarjev med opravljanjem funkcije in po njenem zaključku. Zakon bo veljal tako za poklicne kot nepoklicne funkcionarje,« je poudaril minister za javno upravo Franc Props.
Predlog novega zakona uvaja jasna pravila glede opredelitve funkcionarjev, pogojev za opravljanje funkcije ter pristojnosti za odločanje o njihovih pravicah. Vsebinsko zakon večinoma povzema že veljavno ureditev, hkrati pa usklajuje pravice v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki z obstoječimi pravili za javne uslužbence.
Za poklicne funkcionarje zakon ureja nadomestila plače, letni dopust, plačano odsotnost zaradi osebnih okoliščin ter povračila stroškov, povezanih z opravljanjem funkcije. Njihove plače ostajajo urejene v okviru Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Nepoklicnim funkcionarjem zakon priznava pravico do plačila za opravljanje funkcije, pravno pomoč ter usposabljanja za učinkovito opravljanje nalog.
Zakon natančneje določa tudi pravice po prenehanju funkcije. Poklicni funkcionarji bodo ohranili možnost vrnitve na prejšnje delovno mesto ter uveljavljanja nadomestila plače, ki bo po novem upoštevalo tudi opravljanje več zaporednih funkcij.
Pravica do pravne pomoči za vse funkcionarje
Pomembna novost je ureditev pravice do pravne pomoči za vse funkcionarje. Če bo zoper funkcionarja sprožen odškodninski postopek zaradi ravnanj, povezanih z opravljanjem funkcije, mu bo zagotovljena pravna pomoč v obliki zastopanja s strani državnega ali občinskega odvetništva ter začasne založitve stroškov. Tovrstna pomoč bo veljala tako med opravljanjem funkcije kot tudi po njenem prenehanju, pri čemer je predvidena tudi možnost vračila založenih stroškov, če bi se izkazalo, da so bili pogoji za pomoč neupravičeno uporabljeni.
Zakon temelji na načelu izenačevanja pravic s tistimi, ki veljajo za javne uslužbence, če to ne posega v neodvisnost in samostojnost posameznih vej oblasti.
Ena osrednjih dopolnitev v zakonodajnem postopku se nanaša na pogoj nekaznovanosti. Po novem oseba, ki je bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, v času prestajanja kazni in pet let po njeni prestanitvi, ne bo mogla opravljati funkcije funkcionarja. Ta omejitev bo veljala za funkcionarje, katerih pogoji za imenovanje ali razrešitev niso posebej določeni v drugih predpisih, ne bo pa veljala za funkcionarje, ki so bili izvoljeni na splošnih volitvah.
Zakon določa tudi postopek razrešitve funkcionarja v primeru pravnomočne obsodbe, prav tako pa ureja sodno varstvo v povezavi s tem ukrepom.
Predlog vključuje še obvezna usposabljanja funkcionarjev. Ti bodo morali opraviti temeljno usposabljanje za opravljanje funkcije ter dodatno usposabljanje na področjih etike, integritete in transparentnosti v javnem sektorju. Cilj teh usposabljanj je krepitev profesionalizma in odgovornega ravnanja pri izvrševanju javnih funkcij.
Državni zbor bo o predlogu novega zakona glasoval na eni od prihodnjih sej. Njegova potrditev bi pomenila vzpostavitev enotnega, preglednega in sodobnega pravnega okvira za delovanje funkcionarjev v Sloveniji.
Foto: Matija Sušnik / DZ
