DZ je z 50 glasovi za in 32 proti sprejel zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki znova uvaja 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja ter določa trajen pokop posmrtnih ostankov iz prikritih grobišč na ljubljanskih Žalah. Razprava v državnem zboru je trajala skoraj deset ur in znova odprla enega najbolj ideološko občutljivih političnih sporov v državi.
Koalicija SDS, Demokratov, NSi, SLS in Fokus je zakon sprva vložila kot poseg v obstoječo zakonodajo o vojnih grobiščih, nato pa je bil po opozorilih zakonodajnopravne službe preoblikovan v novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Predlog med drugim predvideva, da se posmrtni ostanki iz množičnih grobišč pietetno in trajno pokopljejo na osrednjem slovenskem pokopališču v Ljubljani.
Najostrejši odziv po sprejetju zakona je prišel iz Mestne občine Ljubljana. Ljubljanski župan Zoran Janković je napovedal, da bodo skupaj s pravnimi službami preverili možnosti za preprečitev pokopa na Žalah. “Absolutno sem proti,” je dejal in poudaril, da Ljubljana “ostaja mesto heroj”. Po njegovih besedah ni dopustno enačiti partizanskega boja proti nacizmu in fašizmu z osebami, ki so med vojno sodelovale z okupatorjem.
Janković sicer priznava, da si žrtve povojnih pobojev zaslužijo dostojen pokop, vendar nasprotuje lokaciji. Ocenjuje, da gre pri zakonu za politično odločitev, pri kateri Mestna občina Ljubljana ni sodelovala, obenem pa opozarja tudi na prostorske omejitve pokopališča Žale.
Spor okoli spominskega dneva in lokacije pokopa
Pomemben del političnega spora predstavlja ponovna uvedba dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta je bil prvič razglašen maja 2022 v času tretje Janševe vlade, nato pa ga je leto pozneje vlada Roberta Goloba odpravila.
Predstavnica predlagateljev Iva Dimic iz NSi je v razpravi poudarila, da zakon presega zgolj tehnično vprašanje pokopa. “Ne govorimo samo o zakonu, govorimo o temelju naše civilizacije,” je dejala in opozorila, da narod, ki mrtvim odreka grob, ime ali spomin, izgublja del lastnega moralnega temelja.
Na drugi strani je odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic ocenil, da je zakon sprejet prehitro in brez zadostne strokovne priprave. Poudaril je, da obstoječa zakonodaja že zdaj omogoča dostojen pokop žrtev ter spomnil na urejanje Macesnove gorice, Hude Jame in drugih lokacij povojnih pobojev v času aktualne vlade.
Vlada v odhajanju zakona ni podprla. V uradu vlade za komuniciranje so opozorili na odprta vprašanja glede identifikacije žrtev, ravnanja z biološkimi vzorci, varstva genetskih podatkov, finančnih posledic in pravnega režima pokopa na Žalah. Po oceni vlade bi zakon potreboval dodatno pravno, organizacijsko in strokovno uskladitev.
Opozicija: čas za pieteten zaključek
V SDS so sprejetje zakona označili kot zgodovinski korak. Poslanka Alenka Jeraj je poudarila, da gre za “en korak bližje” dostojnemu zaključku poglavja povojnih pobojev. Ob tem je izpostavila simbolni pomen Žal kot osrednjega slovenskega pokopališča.
Podporo dostojnemu pokopu so izrazili tudi v poslanski skupini Resni.ca, vendar niso podprli uvedbe novega nacionalnega spominskega dne. Po besedah vodje poslancev Katje Kokot Slovenija že ima dan spomina na mrtve, ki omogoča spoštljiv poklon vsem žrtvam ne glede na zgodovinsko obdobje.
Levica, SD in Svoboda so zakon označili za politično motiviran in nepotreben. Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je opozorila, da zakon posega v dosedanjo ureditev spominskega parka Teharje in po njenem mnenju pomeni “zlorabo zgodovine v politične namene”. Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je poudaril, da veljavna zakonodaja že omogoča evidentiranje grobišč in izvedbo pokopov, medtem ko je Asta Vrečko ocenila, da politika temo že desetletja uporablja za ideološke obračune.
Na razpravo se je odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Opozorila je, da se sprava ne more graditi s “soloakcijami”, temveč le skozi širši družbeni dialog. Spomnila je na svojo izjavo ob nastopu mandata, da bi morala sprava postati “nova slovenska osamosvojitev”.
