Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letošnjem in prihodnjem letu. Po najnovejših ocenah naj bi slovensko gospodarstvo letos zraslo za dva odstotka, prihodnje leto pa za 2,2 odstotka. Obe napovedi sta za 0,2 odstotne točke nižji od februarskih ocen.
EBRD je popravek napovedi utemeljila predvsem z vplivom zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu, ki so povzročile rast cen energije in nove motnje v svetovnih dobavnih verigah. Po ocenah banke se zaradi dražje energije slabša konkurenčnost evropskega gospodarstva, kar vpliva tudi na države srednje Evrope, med njimi Slovenijo.
Kljub znižani napovedi je Slovenija v prvem četrtletju letošnjega leta po podatkih EBRD beležila približno triodstotno medletno rast gospodarstva.
Energetski šok znižuje obete za Evropo
EBRD je napoved gospodarske rasti za vseh 36 gospodarstev, kjer deluje, za leto 2026 znižala z 3,6 na 3,1 odstotka. Gre za popravek navzdol za pol odstotne točke glede na februarsko poročilo.
Banka opozarja, da so konflikt na Bližnjem vzhodu, dražja nafta in plin ter motnje v prometu skozi Hormuško ožino povzročili nov pritisk na evropsko industrijo. Razlika med evropskimi in ameriškimi cenami plina je po navedbah EBRD presegla faktor pet, kar dodatno zmanjšuje konkurenčnost evropskih proizvajalcev.
Glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik je opozorila, da se številna gospodarstva soočajo z novim energetskim šokom v času, ko je predelovalna industrija že pod pritiskom šibkega povpraševanja in visokih stroškov financiranja.
“Višji stroški energije zmanjšujejo konkurenčnost, ponovno spodbujajo inflacijo in krčijo fiskalni prostor v času, ko si mnoga gospodarstva to najmanj lahko privoščijo,” je poudarila.
Inflacija se ponovno krepi
Po podatkih EBRD se je povprečna inflacija v državah, ki jih spremlja banka, med februarjem in aprilom zvišala za 1,2 odstotne točke na 6,4 odstotka. K rasti so največ prispevale višje cene energije in hrane.
Banka pričakuje, da bo inflacija zaradi dražjih energentov ostala povišana dlje, kot so predvidevale prejšnje napovedi. To bi lahko vplivalo tudi na prihodnje odločitve centralnih bank glede obrestnih mer ter dodatno obremenilo gospodarsko rast v Evropi.
