Evrsko območje je v zadnjih mesecih beležilo boljšo gospodarsko dinamiko, kot je bilo sprva pričakovano, kljub učinku ameriških carin. Po oceni analitikov se rast ohranja, inflacija pa se giblje blizu ciljne ravni 2 odstotka, ki jo zasleduje Evropska centralna banka.
Upravni svet ECB je na četrtkovem zasedanju četrtič zapored potrdil nespremenjeno ključno obrestno mero pri 2 odstotkih. Obrestna mera za glavne operacije refinanciranja ostaja pri 2,15 odstotka, medtem ko mejna posojilna mera znaša 2,40 odstotka. Depozitna mera za čeznočne vloge bank pri ECB, kot poroča Euronews, ostaja nespremenjena.
Gre za referenčne mere, ki določajo stroške financiranja bank pri centralni banki in vplivajo na posojilne pogoje v evrskem območju. Po ocenah ekonomistov vztrajno ohranjanje ravni obrestnih mer odraža kombinacijo umirjanja inflacije in močnejše od pričakovanj robustnosti gospodarstva.
Prilagoditev gospodarskih obetov
ECB je posodobila svoje napovedi in zvišala pričakovano gospodarsko rast v letu 2025 na 1,4 odstotka, kar je nekoliko več od prejšnje projekcije 1,2 odstotka. Napovedani tempo rasti za leta 2026, 2027 in 2028 ostaja med 1,2 in 1,4 odstotka.
Spodbuden vpliv imajo vlaganja, visoka zaposlenost in stabilna domača potrošnja. Vpliv ameriških carin se je izkazal za manj negativen, kot so analitiki pričakovali, gospodarska rast v tretjem četrtletju pa je bila revidirana navzgor na 0,3 odstotka.
Predsednica ECB Christine Lagarde je na dogodku Financial Times ponovila, da je evrsko gospodarstvo „blizu potenciala“, vendar opozorila na potrebo po izboljšanju produktivnosti in tehnoloških vlaganjih.
Razgrete razprave o obetih inflacije
Pred razkritjem projekcij je del analitikov ugibal o morebitnih dvigih obrestnih mer v letu 2026. Na pričakovanja so vplivale izjave članice izvršnega odbora ECB Isabel Schnabel. Opozarjala je na tveganja višje inflacije zaradi nadaljnje rasti storitvenih cen in plač, kar naj bi kazalo na „vztrajen“ inflacijski pritisk.
Član sveta ECB François Villeroy de Galhau je v ločenem govoru poudaril, da bi morebitna odstopanja inflacije navzgor obravnavali strogo. Inflacija je bila novembra pri 2,1 odstotka, blizu ciljne ravni, k upočasnitvi pa naj bi prispevala odločitev EU o zamiku uvedbe sistema cen ogljika ETS2.
Projekcije strokovnjakov Eurosistema predvidevajo povprečno inflacijo 2,1 odstotka v letu 2025, 1,9 odstotka v letu 2026, 1,8 odstotka v letu 2027 in ponovno 2 odstotka v letu 2028, navaja Euronews.
Odločitev ECB prihaja v času globalnega premika denarne politike. Bank of England je v četrtek znižala ključno obrestno mero, ameriška centralna banka Federal Reserve pa je prejšnji teden prav tako znižala stroške zadolževanja. Vlagatelji spremljajo, ali bo ECB na prihodnjih zasedanjih sledila podobnim potezam ali ohranila previdno držo.
Foto: Unsplash
