Evropska centralna banka (ECB) bo po pričakovanjih v četrtek ohranila obrestne mere nespremenjene in s tem prekinila dosedanji cikel sproščanja denarne politike. Po navedbah analitikov naj bi ECB s to odločitvijo počakala na razplet trgovinskih pogajanj med Evropsko unijo in ZDA, ki bi utegnila pomembno vplivati na gospodarske razmere v območju evra.
Kot je po junijskem zasedanju dejala predsednica ECB Christine Lagarde, institucija „končuje cikel monetarne politike“, kar so trgi razumeli kot znak previdnosti v obdobju povečane negotovosti.
Eden od ključnih razlogov za zadržanost ECB je možnost uvedbe novih ameriških carin na evropsko blago. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih tednih napovedal možnost 30-odstotnih tarif, potem ko je že uvedel 20-odstotne, nezadovoljen s potekom pogajanj. Te bi lahko začasno dosegle še višjo raven – tudi do 50 odstotkov –, če ne bi prišlo do dogovora. Pogajanja naj bi bila sklenjena do 1. avgusta, vendar so prejšnji roki že bili večkrat preloženi.
Po oceni analitikov UniCredita je „tveganje za neugoden tarifni scenarij po zadnjem zasedanju ECB naraslo“, pri čemer bi uvedba 30-odstotnih carin pomembno odstopala od prejšnjih pričakovanj. Kljub temu so finančni trgi na dopis ameriškega predsednika EU reagirali umirjeno, kar po mnenju analitikov kaže, da trg ne pričakuje uvedbe tarif v polnem obsegu.
Obrestne mere ostajajo na 2 odstotka, morebitno novo znižanje šele jeseni
Od začetka sproščanja denarne politike junija 2024 je ECB znižala obrestne mere osemkrat. Depozitna obrestna mera, po kateri banke preko noči nalagajo sredstva pri ECB, trenutno znaša 2 odstotka, kar je precejšnje znižanje v primerjavi z vrhom pri 4 odstotkih.
Zaradi razmeroma spodbudne gospodarske rasti v evroobmočju in še vedno odprtih trgovinskih vprašanj se analitiki strinjajo, da se ECB ne mudi z nadaljnjim znižanjem obrestnih mer. Po napovedih bi do naslednje prilagoditve lahko prišlo šele septembra, ko bo bolj jasno, kakšne bodo posledice morebitnih ameriških ukrepov.
Inflacija v območju evra dosegla cilj ECB
Letna inflacija v območju evra je junija dosegla 2 odstotka, kar sovpada z dolgoročnim ciljem ECB. Po obdobju visoke inflacije konec leta 2022, ko so stopnje presegale 10 odstotkov, je trenutna raven posledica več dejavnikov – med drugim močnejšega evra, ki je letos pridobil 13 odstotkov vrednosti in se povzpel na 1,17 dolarja, ter padca cen energentov na svetovnih trgih.
Rast bruto domačega proizvoda v območju evra je v prvem četrtletju letos znašala 0,6 odstotka, kar je nad pričakovanji. Del te rasti pa je posledica povečanega izvoza pred uvedbo morebitnih carin. Po navedbah ECB je prav znižanje obrestnih mer pomembno prispevalo k povečanju gospodarske aktivnosti, saj so stroški zadolževanja za podjetja in gospodinjstva nižji.
Podpredsednik ECB Luis de Guindos je v izjavi, kot poroča Euronews opozoril, da bi „hitri skoki vrednosti evra nad 1,20 dolarja lahko povzročili več zapletov“, čeprav ECB uradno ne cilja na določeno raven menjalnega tečaja. Po oceni tržnih udeležencev je trenutna moč evra bolj posledica šibkosti ameriškega dolarja kot pa izraz trdnosti evropskega gospodarstva.
Na valutne trge vplivajo tudi pomisleki glede fiskalne vzdržnosti ZDA ter negotovost glede prihodnjega razvoja inflacije in rasti v ameriškem gospodarstvu. V tem kontekstu se ECB, kljub izboljšanim kazalcem v evroobmočju, odloča za previdnejši pristop, ki ji omogoča prilagajanje ukrepov v primeru nenadnih sprememb v mednarodnem okolju.
Foto: Pixabay/ fotoblend
