Evropska centralna banka opozarja, da bi lahko vojna na Bližnjem vzhodu in motnje v dobavi energentov znova povečale inflacijske pritiske v evroobmočju. Če bi se konflikt zavlekel in bi dobava energije ostala omejena, bi to lahko prizadelo tudi gospodarsko rast.
Glavni ekonomist Evropske centralne banke Philip Lane je opozoril, da rast cen energentov neposredno vpliva na inflacijo v evroobmočju. „Skok cen energije ustvarja pritisk na inflacijo, zlasti v bližnji prihodnosti,“ je poudaril v intervjuju za Financial Times.
Po njegovih besedah bi lahko konflikt vplival tudi na širšo gospodarsko aktivnost. „Takšen razvoj dogodkov bi bil negativen za gospodarsko dejavnost,“ je dejal.
Analize centralne banke že dlje časa opozarjajo, da bi dolgotrajna motnja v oskrbi z energijo lahko povzročila hkratno rast cen in padec proizvodnje v evropskem gospodarstvu.
Energetske motnje zaradi vojne
Napetosti so se okrepile po ameriških in izraelskih napadih na Iran ter iranskih povračilnih akcijah v regiji. Spopadi so prizadeli tudi ključne energetske poti.
Posebno pomembna je Hormuška ožina, skozi katero poteka približno petina svetovne trgovine z nafto. Zaradi napetosti v regiji je promet skozi to pomorsko pot močno moten.
Dodatno negotovost na energetskih trgih je povzročila tudi odločitev Katarja, da po napadih na energetsko infrastrukturo ustavi proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina. Zaradi teh dogodkov so se cene nafte in plina od začetka konflikta občutno zvišale.
Kot navaja Euractiv, je Lane opozoril, da bodo posledice za inflacijo odvisne predvsem od trajanja in obsega konflikta.
Možne posledice za evropsko gospodarstvo
Nekateri ekonomisti ocenjujejo, da bi lahko višje cene nafte hitro vplivale tudi na življenjske stroške v Evropi. Po oceni ekonomista banke Berenberg Holgerja Schmiedinga bi lahko trajno zvišanje cene nafte za približno 15 dolarjev na sod inflacijo v evroobmočju povečalo za skoraj 0,5 odstotne točke.
Podobno opozarja tudi analitična hiša Capital Economics, kjer ocenjujejo, da bi lahko višje cene energije inflaciji dodale približno 0,3 odstotne točke.
Evroobmočje je že leta 2022 doživelo močan energetski šok po ruski invaziji na Ukrajino, ko je inflacija močno poskočila. V zadnjih mesecih se je sicer postopoma znižala in se približala približno 2-odstotnemu cilju Evropske centralne banke.
ECB od junija lani ohranja ključno obrestno mero pri 2 odstotkih. Naslednje zasedanje, na katerem bodo odločali o denarni politiki, je predvideno 19. marca.
