Evropska centralna banka je ključno obrestno mero ohranila pri 2 odstotkih, saj se v Frankfurtu vse bolj kažejo skrbi, da bi lahko zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu znova zanetilo inflacijske pritiske v evrskem območju. Odločitev je bila pričakovana, a jo spremlja občutno bolj previden ton glede prihodnjih gospodarskih gibanj.
V ECB opozarjajo, da vojna v regiji prinaša dodatno negotovost. „Vojna na Bližnjem vzhodu je obete znatno naredila bolj negotove, kar ustvarja tveganja za inflacijo in tveganja za gospodarsko rast,“ so zapisali. Konflikt, ki vpliva predvsem na cene energentov, je že sprožil občuten premik na trgih.
Po zadnjih projekcijah naj bi inflacija letos dosegla 2,6 odstotka, kar je precej več od prejšnjih ocen, medtem ko se pričakovana gospodarska rast znižuje na 0,9 odstotka. Gre za posodobljene napovedi, ki že vključujejo prve posledice vojne, začete konec februarja.
Energetski trgi so se na razmere odzvali hitro. Cene plina so se od začetka konflikta podvojile, nafta pa se je podražila za približno 60 odstotkov. Takšen šok po oceni analitikov povečuje tveganje, da bi se inflacija znova oddaljila od ciljne ravni 2 odstotkov, ki jo zasleduje ECB.
Napetosti se odražajo tudi na finančnih trgih. Stroški zadolževanja evropskih držav so se zvišali, evro pa je izgubil del vrednosti, kar dodatno krepi pritisk na cene in slabša obete za rast v času, ko je evropsko gospodarstvo že tako šibko.
Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila, da je bila odločitev o obrestni meri soglasna. „Ni bilo različnih mnenj,“ je dejala po seji Sveta guvernerjev. Ob tem je nakazala, da bo centralna banka še naprej sledila pristopu, ki temelji na sprotnih podatkih, in se prilagajala razmeram.
Na trgih se medtem že oblikujejo nova pričakovanja glede denarne politike. Medtem ko so vlagatelji še pred začetkom konflikta računali na možnost znižanja obrestnih mer, se zdaj vse pogosteje omenja možnost enega ali dveh dvigov v letu 2026.
Spomin na energetski šok po ruski invaziji na Ukrajino ostaja svež. Takrat je inflacija v evrskem območju dosegla 10,6 odstotka, ECB pa je obrestne mere dvignila na rekordne ravni. Tokrat centralna banka vztraja, da je inflacija še vedno blizu cilja, vendar se osnovni cenovni pritiski znova krepijo.
