Estonija je sporočila, da so v petek tri ruska vojaška letala MiG-31 za več minut vstopila v njen zračni prostor in se zadrževala nad območjem Finskega zaliva. Gre za članico Nata, zato je estonska vlada po incidentu zaprosila za posvetovanja z zavezniki v skladu s 4. členom Severnoatlantske pogodbe.
Premierka Kristen Michal je na družbenem omrežju X zapisala, da so se Natovi lovci odzvali na kršitev in ruska letala prisilili k umiku. „Takšna kršitev je popolnoma nesprejemljiva,“ je poudarila.
Zunanji minister Margus Tsahkna je pojasnil, da so ruska letala v estonskem zračnem prostoru ostala 12 minut in da niso imela vzpostavljene komunikacije z nadzornim centrom niti predloženih letalskih načrtov. Po njegovih besedah je bil ruski odpravnik poslov poklican na pogovor, kjer mu je bila predana protestna nota. „Na vedno večje preizkušanje meja in agresivnost Rusije se je treba odzvati s hitro krepitvijo političnega in gospodarskega pritiska,“ je njegove besede povzel Euronews.
Tsahkna je spomnil, da je Rusija letos že štirikrat kršila estonski zračni prostor, a tokratni incident označil za „brez primere predrzen“.
Ruski uradniki se na dogodke niso takoj odzvali, so pa hitro sledile obsodbe na evropski ravni. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je zapisala, da gre za „izjemno nevarno provokacijo“. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dodala, da „Evropa stoji ob strani Estonije“ ter države članice EU pozvala k odobritvi novega, 19. svežnja sankcij proti Moskvi.
Estonija je v zadnjih tednih postala že tretja članica Nata, ki poroča o ruskih kršitvah zračnega prostora. Pred tem sta podobne primere zaznali Poljska in Romunija.
Primerjava s Poljsko
Poljska je pred tednom dni sporočila, da je v njen zračni prostor vstopilo najmanj 20 ruskih brezpilotnih letalnikov, kar je označila kot „brez primere kršitev“. Poljska vojska je drone sestrelila, incident pa je izzval burne odzive med zavezniki. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je dejal, da je bil vdor nameren in da predstavlja jasen znak ruskega preizkušanja obrambnih meja Nata.
Vodja Nata Mark Rutte je po dogodku poudaril, da bo zavezništvo okrepilo varnost na vzhodnem boku. „Gre za ključno vprašanje obrambe vsake članice zavezništva,“ je izjavil.
Dogodki prihajajo v času, ko se nadaljuje vojna v Ukrajini. Vodja britanske obveščevalne službe Richard Moore je opozoril, da „ni dokazov, da bi bil ruski predsednik Vladimir Putin zainteresiran za mir“. Po njegovih besedah Moskva svetu in lastnemu prebivalstvu posreduje napačno sliko o domnevni neizogibnosti ruske zmage.
Ukrajina je ob tem ponovno pozvala k skupni zaščiti evropskega zračnega prostora in k povečanju vlaganj v domačo obrambno industrijo, s čimer bi se zavarovali pred nadaljnjimi ruskimi napadi.
Kot navaja Euronews, se v evropskih prestolnicah krepijo pozivi k enotnemu odzivu, saj so zadnji vdori razumljeni kot neposreden izziv celotnemu zavezništvu.
Foto: Pixabay
