Evropska komisija želi uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) zaključiti že letos, torej leto prej, pripravlja pa tudi nov sveženj sankcij proti Moskvi, s katerimi želi dodatno zmanjšati prihodke Kremlja. Ukrep sledi pritisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Evropo znova pozval k prekinitvi energetskih vezi z Rusijo.
Evropska komisija je v osnutku predloga, v katerega je vpogledal portal Politico, zapisala, da naj bi bil konec uvoza ruskega LNG-ja v EU uveljavljen že do konca leta 2026 – leto dni prej, kot je bilo sprva načrtovano. Kratkoročne pogodbe naj bi prenehale veljati šest mesecev po začetku izvajanja svežnja. Bruselj želi s tem ukrepom okrepiti finančni pritisk na Moskvo in preprečiti financiranje vojne proti Ukrajini.
Iz osnutka predloga izhaja, da je cilj prepovedi „še dodatno zmanjšati prihodke Rusije od izvoza fosilnih goriv, zvišati stroške njenih nezakonitih dejanj v Ukrajini in izvajati največji pritisk na Rusijo, da preneha z agresivno vojno“.
Predlog vključuje tudi dodatne omejitve za ruske banke ter prvič prinaša popolno prepoved transakcij s kriptovalutami, da bi zaprli vrzeli pri financiranju. „Evropskim podjetjem bo prepovedano poslovati s pristanišči zunaj EU, če ta služijo za trgovanje z vojaško tehnologijo ali za izogibanje omejitvi cen nafte G7,“ so poudarili na ministrstvu.
Sveženj predvideva tudi prepoved vlaganja evropskih podjetij v posebne ekonomske cone v Rusiji, kjer tamkajšnje oblasti ponujajo davčne ugodnosti tujim vlagateljem. Poleg tega predlog določa, da bo v prihodnjih petih letih prepovedano pozavarovanje starih ruskih letal in plovil.
Ukrepi proti podjetjem v Aziji
Komisija namerava razširiti nadzor nad izvozom za dodatnih 45 podjetij, ki naj bi Rusiji pomagala pri izogibanju sankcijam. Med njimi so po navedbah diplomatov tudi kitajske, tajske in indijske entitete. „Gre za podjetja, ki so s svojimi praksami omogočila, da se sankcijske omejitve zaobidejo,“ so pojasnili v evropskih institucijah.
Poleg tega je predvidena tudi simbolična prepoved zagotavljanja storitev, povezanih s turističnimi dejavnostmi v Rusiji. Bruselj tako širi obseg sankcij, ki poleg energetike posegajo tudi v druge gospodarske in družbene sfere.
Sveženj sankcij je bil napovedan nekaj dni po tem, ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila nove ukrepe, ameriški predsednik Donald Trump pa je znova javno zahteval, naj Evropa preneha kupovati rusko energijo. Pričakovati pa je nasprotovanje nekaterih držav članic, predvsem Madžarske in Slovaške, saj za sprejetje paketa potrebujejo soglasno podporo vseh prestolnic EU.
Foto: Pixabay
