Zaprtje Hormuške ožine je v nekaj dneh premešalo evropski energetski prostor. Cena nafte Brent je presegla 100 evrov za sod, kar je sprožilo verižno reakcijo – od bencinskih črpalk do računov za elektriko in plin. Bruselj enotnega odziva za zdaj nima, zato se države članice odzivajo vsaka po svoje: z znižanjem davkov, omejevanjem cen ali preprosto zadržanim čakanjem.
Učinek je neposreden. V Nemčiji so cene goriva presegle 2 evra na liter, v Španiji so se podražitve povzpele nad 34 odstotkov. Hkrati so se cene zemeljskega plina v Evropi od začetka konflikta zvišale za približno 60 odstotkov.
Energetski šok se preliva v vsakdanje življenje
Zaprtje ene ključnih pomorskih poti je prekinilo približno 20 odstotkov svetovne oskrbe z nafto. Cena Brenta je v kratkem času poskočila s približno 60 evrov na več kot 100 evrov za sod. Posledice se niso ustavile pri nafti.
Višje cene goriva so hitro prešle v transport, nato v industrijo in nazadnje v gospodinjstva. Elektrika in plin sta se podražila, stroški ogrevanja in mobilnosti pa so postali ena glavnih tem v več državah.
Najbolj izpostavljeno je dizelsko gorivo. Podražitve se med državami precej razlikujejo – od približno 17,5 odstotka na Portugalskem do več kot 34 odstotkov v Španiji. To je dovolj, da vlade začnejo ukrepati. Ne zaradi trga, ampak zaradi pritiska doma.
Španija z najširšim paketom, druge države različno
Madrid je pripravil najobsežnejši odziv. Vlada Pedra Sáncheza je sprejela paket v vrednosti 5 milijard evrov, ki vključuje okoli 80 ukrepov in velja do 30. junija 2026. Jedro ukrepov je znižanje davkov.
DDV na energijo so znižali z 21 odstotkov na 10 odstotkov. To velja za goriva, elektriko, plin in butan, kjer so dodatno omejili tudi najvišje cene. Vlada ocenjuje, da bodo računi za elektriko nižji za približno 13 odstotkov, goriva pa za okoli 30 centov na liter. Posebni popusti veljajo tudi za prevoznike, kmete in ribiče.
Ob tem je Španija sprostila 11,5 milijona sodčkov nafte iz rezerv, kar predstavlja nekaj več kot 12 dni nacionalne porabe. Ukrep je del širšega mednarodnega sproščanja zalog.
Slika drugod po Evropi je precej bolj razpršena.
Slovenija medtem ubira nekoliko drugačno pot kot večje države. Vlada je sprostila del strateških zalog dizelskega goriva, omejila točenje na posameznih servisih in hkrati delno sprostila cene na avtocestah, da bi razbremenila največje pritiske tranzitnega prometa. Del regulacije cen zunaj avtocest sicer ostaja v veljavi, kar pomeni kombinacijo tržnih in administrativnih ukrepov.
Nemčija se je odločila za regulacijo namesto neposrednih subvencij. Predlagani zakon bi bencinskim črpalkam dovolil zvišanje cen le enkrat dnevno. Vzporedno Berlin vztraja pri odločitvi, da se ne vrača k ruskemu plinu.
Italija razmišlja o uporabi dodatnih davčnih prihodkov od dražjih goriv za vračila potrošnikom. Ob tem napoveduje nadzor nad podjetji, ki bi lahko izkoriščala krizo za višanje marž.
Portugalska je že uvedla začasno znižanje davka na dizel za 3,55 centa na liter. Ukrep se sproži ob določenem pragu rasti cen, kar pomeni, da vlada reagira avtomatsko.
Zadržanost dela Evrope in poskusi omejevanja cen
Nekatere države ostajajo previdne.
Francija se je za zdaj izognila neposrednemu znižanju davkov. Namesto tega je del bremena prevzelo podjetje TotalEnergies, ki je napovedalo omejitev cen goriva. Politični odziv Pariza se bolj osredotoča na diplomatski pritisk in stabilizacijo razmer.
Poljska ni napovedala večjih ukrepov. Opozarja, da hitre spremembe regulacije lahko ogrozijo stabilnost trga in zaupanje vlagateljev.
Avstrija je posegla v mehaniko cen. Bencinskim črpalkam dovoljuje zvišanje cen le trikrat na teden, medtem ko so znižanja možna kadarkoli.
Madžarska je ubrala najbolj neposreden pristop. Vlada je določila najvišjo ceno 95-oktanskega bencina pri 1,54 evra na liter in dizla pri 1,59 evra, vendar ukrep velja le za domača vozila.
Bruselj razmišlja, države že ukrepajo
Na ravni EU za zdaj ni enotnega paketa. Evropska komisija sicer razmišlja o začasnih izrednih ukrepih, vendar poudarja, da morajo biti ti ciljno usmerjeni in časovno omejeni.
Eden od konkretnih predlogov je znižanje cilja za napolnjenost skladišč plina na 80 odstotkov zmogljivosti, kar je 10 odstotnih točk manj od dosedanjih načrtov. Namen je umiriti pritisk na trg in zagotoviti več fleksibilnosti v času visokih cen.
Razlike med državami so velike – od večmilijardnih paketov pomoči do popolne odsotnosti ukrepov. Skupnega evropskega pristopa za zdaj ni. Energetski šok pa se medtem že preliva v gospodarstvo in vsakdanje življenje.
