Evropski ministri za okolje so po večmesečnem političnem zastoju dosegli kompromis glede revizije podnebne zakonodaje Evropske unije, ki predvideva 90-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2040. Dogovor vključuje več prožnosti za države članice, dosežen je po nočnih pogajanjih v Bruslju, dansko predsedstvo pa ga je označilo kot nujen korak za dosego soglasja med 27 državami članicami.
Evropski komisar za podnebne ukrepe Wopke Hoekstra je pojasnil, da so ministri potrdili „pravno zavezujoč cilj za leto 2040, ki predvideva zmanjšanje emisij za 90 odstotkov, pri čemer bo do 5 odstotkov mogoče doseči z mednarodnimi ogljičnimi krediti“. Dodal je, da je bila odločitev rezultat „širokega sodelovanja vseh strani za mizo“.
Ključni del dogovora predstavlja širša uporaba mednarodnih ogljičnih kreditov, s katerimi lahko države in podjetja del svojih emisij izravnajo z zmanjšanjem izpustov drugod. Evropski ministri so določili, da bo mogoče uporabiti do 5 odstotkov kreditov, kar je več od 3 odstotkov, kolikor jih je predlagala Evropska komisija. V primeru večjih odstopanj od poti k 90-odstotnemu cilju bi lahko revizijska klavzula omogočila dodatnih 5 odstotkov.
Kot navaja Euronews, so Finska, Nemčija, Nizozemska, Slovenija, Španija in Švedska podpirale strožji pristop in ohranitev omejitve pri 3 odstotkih, medtem ko sta Francija in Italija zagovarjali 5 odstotkov, Poljska pa 10 odstotkov. Ministri so se strinjali, da bo uradni začetek uporabe kreditov leta 2036, pred tem pa bo med letoma 2031 in 2035 potekalo poskusno obdobje.
Eden od evropskih diplomatov je za Euronews pojasnil, da je pilotno obdobje namenjeno oceni znanstvene utemeljenosti uporabe kreditov. „Gre za preizkus, ki mora pokazati, ali so ti instrumenti resnično učinkoviti in okoljsko utemeljeni,“ je dodal vir.
Skepsa med okoljevarstveniki in razlike med članicami
Okoljske organizacije dogovorov ne pozdravljajo. Opozarjajo, da ogljični krediti ne zmanjšujejo dejanskega onesnaževanja, ampak ga le preusmerjajo v države z nižjimi prihodki. Vsak kredit predstavlja eno tono ogljikovega dioksida, zmanjšanega ali odstranjenega iz ozračja, kar industriji omogoča delno izravnavo izpustov.
Več držav je moralo ob iskanju soglasja popustiti. Diplomati EU so pojasnili, da so „ambicioznejše države morale sprejeti boleče koncesije“, da bi bila dosežena kvalificirana večina. Kljub temu Češka, Madžarska, Slovaška in Poljska revizije niso podprle, Belgija in Bolgarija pa sta se glasovanja vzdržali.
Evropski zakon o podnebju, ki je bil sprejet leta 2021, Unijo zavezuje k dosegi podnebne nevtralnosti do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Revizija, o kateri so se dogovorili ministri, naj bi določila vmesni cilj za leto 2040, s katerim bo mogoče premostiti razkorak med letoma 2030 in 2050.
Konkurenčnost industrije in geopolitične razmere
Nemški minister za okolje Carsten Schneider je opozoril, da mora EU pri uresničevanju okoljskih ciljev ohraniti gospodarsko konkurenčnost. „Evropa se mora spopasti z izzivom, ki ga predstavljata ZDA in Kitajska. Hkrati mora ostati vodilna v razvoju čistih tehnologij,“ je dejal. Dodal je, da je „kombinacija varstva okolja, podnebnih ukrepov in gospodarske politike bistvenega pomena“.
Tudi češki minister Petr Hladík je pozval k tehnološki nevtralnosti. Po njegovih besedah morajo države „uporabiti najstroškovno učinkovitejše načine za dosego ciljev“, saj v nekaterih sektorjih, kot so kemija, jeklarstvo in cementna industrija, tehnologije še niso dovolj napredne za popolno razogljičenje.
Romunska ministrica za okolje Diana-Anda Buzoianu je med razpravo spomnila na geopolitični kontekst in obremenitve, ki jih povzročajo obrambni izdatki. „Države ob mejah EU se soočajo z neposrednimi varnostnimi grožnjami, zato so finančni pritiski večji kot leta 2021, ko je bil zakon sprejet,“ je poudarila.
Pritisk pred vrhom COP30 in naslednji koraki
Dogovor je dosežen tik pred podnebnim vrhom Združenih narodov COP30, kjer naj bi Unija predstavila svoj novi cilj za leto 2040. Po navedbah Euronews so številne članice vztrajale, da je bilo soglasje nujno za ohranitev verodostojnosti EU v mednarodnih pogajanjih.
Revidirana zakonodaja vključuje tudi revizijsko klavzulo, ki omogoča prilagoditve, če se izkaže, da trenutni načrti ne zagotavljajo zadostnega zmanjšanja emisij. Poleg tega prinaša t. i. „zasilno zavoro“, ki jo je predlagala Francija in se nanaša na emisije CO2 iz zemljišč in gozdov. Ukrep naj bi se lahko sprožil pet let po začetku veljavnosti zakona, če bi se pokazalo, da naravni ponori ogljika ne zadoščajo za izravnavo izpustov.
Eden od evropskih diplomatov je poudaril, da je tveganje, da blok ostane brez podnebnega zakona, večje od tveganja, povezanega z vključitvijo revizijske klavzule. Dogovor med ministri je tako odprl pot, da o cilju zdaj odloča Evropski parlament, ki bo moral oblikovati končno besedilo in nadaljevati pogajanja z državami članicami.
Foto: Unsplash/Ella Ivanescu
