Evropska unija namerava prepovedati uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) leto prej, kot je bilo sprva načrtovano, so danes potrdili viri, ki sodelujejo pri pripravi 19. svežnja sankcij proti Moskvi. Nova časovnica predvideva popolno opustitev do 1. januarja 2027, kar pomeni leto dni hitrejši umik od ruskih dobav.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob predstavitvi predloga poudarila, da so prihodki od fosilnih goriv ključni vir financiranja ruskega vojnega gospodarstva. „Te prihodke želimo zmanjšati. Zato prepovedujemo uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina na evropske trge. Čas je, da zapremo pipo,“ je dejala.
Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je ob tem zapisala na družbenem omrežju X, da je cilj pospešiti postopno opustitev ruskega LNG in jo dokončati do začetka leta 2027. Evropska unija je sprva kot rok določila 1. januar 2028.
Sprememba časovnice je, kot sklicujoč se na vire poroča Reuters, tudi posledica nedavnega pritiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v pogovorih z evropskimi voditelji pozval k hitrejšemu prekinitvi nakupov ruske energije.
Za uveljavitev svežnja je potrebno soglasje vseh 27 držav članic. Predlog vsebuje tudi ukrepe proti tako imenovani floti tankerjev v senci, s katerimi Moskva obide obstoječe sankcije, ter proti transakcijam v kriptovalutah.
Po besedah von der Leyen bo paket ciljal še na ruske in srednjeazijske banke, kitajske rafinerije, posebne ekonomske cone in druge posredne kanale, prek katerih Rusija pridobiva blago z dvojno rabo za vojaške potrebe. „Zdaj se lotevamo tistih, ki spodbujajo rusko vojno in kupujejo nafto v nasprotju s sankcijami. Ciljamo rafinerije, trgovce z nafto in petrokemična podjetja v tretjih državah, vključno s Kitajsko,“ je dejala predsednica Komisije.
Zadržan odziv Moskve
V Moskvi so na napovedi odgovorili z zadržanostjo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da pospešitev opustitve ruskih energentov ne bo vplivala na stališča Rusije in da se bo država znala prilagoditi novim razmeram.
Po podatkih Eurostata se je delež Rusije v uvozu utekočinjenega zemeljskega plina v EU v drugem četrtletju 2025 znižal na 14 odstotkov, medtem ko je v prvem četrtletju 2021 znašal še 22 odstotkov. Največ ruskega LNG trenutno uvažajo Španija, Belgija, Nizozemska in Francija, medtem ko plinovod po Turškem toku oskrbuje Slovaško, Madžarsko in Bolgarijo.
Kot poroča Reuters, so v energetskem sektorju opozorili, da bo EU morala za zapolnitev vrzeli v oskrbi povečati nakupe drugje, med drugim tudi v Združenih državah Amerike. To pa bi lahko pomenilo večjo odvisnost od Washingtona, ki v zadnjih letih uporablja trgovinske tarife kot politično orodje.
Izvršni direktor francoskega energetskega podjetja TotalEnergies Patrick Pouyanne je ob tem ocenil, da bo ruski plin v Evropi še potreben do konca leta 2027, nato pa ga bo mogoče v celoti nadomestiti z drugimi viri, ne da bi to pomembno vplivalo na cene.
Foto: Pixabay
