Evropska unija se je po napovedi ameriških carin, povezanih z zahtevo po prodaji Grenlandije, zavezala k usklajenemu in enotnemu odzivu. Predsednik Evropskega sveta António Costa je napovedal, da bo v prihodnjih dneh koordiniral stališča držav članic, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi dodatne dajatve spodkopale transatlantske odnose in odprle nevarno spiralo zaostrovanja.
Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da bodo vsi izdelki iz Danske, Švedske, Norveške, Francije, Nemčije, Nizozemske, Finske in Združenega kraljestva od 1. februarja obremenjeni z dodatnimi 10-odstotnimi carinami, ki bi se lahko do junija zvišale na 25 odstotkov, in sicer dokler ne bo dosežen „dogovor o popolnem nakupu Grenlandije“. Gre za delno avtonomno ozemlje, ki spada pod Dansko.
V Bruslju so poudarili, da trgovinska politika ostaja v izključni pristojnosti Evropske komisije, vendar bi se lahko ZDA v praksi usmerile tudi v ciljanje posameznih panog ali izdelkov, povezanih s posameznimi državami. Po navedbah več evropskih uradnikov takšen pristop povečuje tveganje za razdrobljen pritisk na članice, hkrati pa krepi potrebo po skupnem odgovoru na ravni EU.
Odzivi voditeljev: enotnost in suverenost
Predsednica komisije je poudarila, da bo Evropa „ostala enotna, usklajena in zavezana ohranjanju svoje suverenosti“, ter dodala, da bi carine „spodkopale transatlantske odnose in tvegale nevarno spiralo navzdol“. Podobna sporočila so prišla tudi iz več prestolnic. Francoski predsednik je na družbenem omrežju zapisal, da se EU ne bo pustila ustrahovati, ter dodal, da so „tarifne grožnje nesprejemljive“ in da se bodo Evropejci odzvali „enotno in usklajeno“, če se bodo napovedi uresničile.
Švedski premier je izjavil, da se država „ne bo pustila izsiljevati“, kar sodi med ostrejše odzive v tej fazi spora. V Berlinu so poudarili pomen skupnega nastopa in opozorili, da bi enostranski ukrepi spodkopali temelje trgovinskega sodelovanja, ki je bilo v zadnjem letu že večkrat predmet pogajanj.
Povezava z evropsko misijo na Grenlandiji
Napetosti so se dodatno okrepile po tem, ko je skupina evropskih držav napovedala skupno misijo na Grenlandiji, namenjeno sodelovanju na področju varnosti in raziskav. V Washingtonu so to razumeli kot politični signal, ki je sledil zaostreni retoriki o strateškem pomenu Arktike. Danski zunanji minister je dejal, da ga je odziv Bele hiše presenetil in da je bil namen misije „krepitev varnosti na Arktiki“, kar je bilo v preteklosti izpostavljeno tudi s strani ZDA.
Danske obveščevalne službe so ob tem sporočile, da v zadnjem desetletju niso zaznale prisotnosti kitajskih vojaških ladij v okolici Grenlandije, s čimer so zavrnile trditve o domnevno povečanem vojaškem pritisku drugih sil na to območje. Kopenhagen vztraja, da je odgovornost za varnost otoka mogoče izvajati v okviru obstoječih zavezniških mehanizmov.
Opozorila o trgovinski eskalaciji
Lani sta EU in ZDA dosegli dogovor, ki je za več evropskih izdelkov zvišal carine na 15 %, hkrati pa odpravil dajatve na ameriško industrijsko blago. V Bruslju so takrat poudarili, da je bil sporazum del širšega paketa, povezanega z ameriško vlogo pri podpori Ukrajini in stabilnosti v širši regiji. Zdajšnje napovedi dodatnih carin bi po ocenah uradnikov lahko spodkopale učinke tega dogovora in znova odprle spor glede medsebojnega dostopa do trgov.
V evropskih institucijah opozarjajo, da seštevanje različnih tarifnih režimov ni povsem jasno in da bi kombinacija obstoječih in novih dajatev lahko prizadela zlasti izvozno usmerjene panoge v več državah članicah. Komisija zato pripravlja pravno in ekonomsko oceno možnih scenarijev, vključno z morebitnimi protiukrepi.
Pozivi k uporabi instrumenta proti prisili
V Evropskem parlamentu so se okrepili pozivi k aktiviranju instrumenta proti prisili, mehanizma, sprejetega leta 2023 za odziv na politično motivirano trgovinsko izsiljevanje. Orodje omogoča omejevanje sodelovanja tretjih držav v javnih razpisih, začasne omejitve trgovinskih dovoljenj in ukrepe, povezane z dostopom do enotnega trga.
Predsednik odbora za mednarodno trgovino je dejal, da „poslovanje ne more teči kot običajno“, če se trgovina uporablja kot sredstvo političnega pritiska, ter pozval k začasni prekinitvi znižanja tarif na ameriško blago in k sprožitvi zaščitnega instrumenta. Po njegovih besedah je bila „prestopljena nova meja“.
Vodja Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu je pozval k zamrznitvi sporazuma med EU in ZDA ter poudaril, da v trenutnih razmerah „odobritev na tej stopnji ni mogoča“. Opozoril je, da bi bilo treba ničelne tarife za ameriške izdelke začasno ustaviti, dokler ne bo umirjena politična eskalacija.
Naslednji koraki na ravni EU
Predsednik Evropskega sveta je napovedal, da bo v kratkem sklical posvetovanja z voditelji držav članic, da bi oblikovali skupno izhodišče za nadaljnje pogovore z Washingtonom. Komisija medtem pripravlja nabor možnih odzivov, pri čemer poudarja, da si EU še naprej prizadeva za dialog, vendar ne bo sprejela pogojevanja trgovine z ozemeljskimi vprašanji.
V Bruslju ob tem poudarjajo, da je trgovinska politika skupna pristojnost in da bodo morebitni protiukrepi sprejeti na ravni EU, ne posamično po državah. Razprave o uporabi instrumenta proti prisili in o drugih pravnih možnostih se bodo nadaljevale v prihodnjih dneh, hkrati pa ostajajo odprti tudi diplomatski kanali za umiritev razmer.
