Odnosi med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo na področju tehnološke regulacije so se v zadnjih dneh občutno zaostrili. Administracija predsednika Donalda Trumpa je napovedala zavrnitev vizumov petim evropskim državljanom, ki jih v Washingtonu vidijo kot ključne akterje pri pritiskih na ameriška tehnološka podjetja. Po oceni ZDA naj bi šlo za poskuse omejevanja svobode izražanja in posredno za poseganje v ameriški javni prostor.
Ameriško zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da gre za odziv na „napredne oblike cenzure“, ki jih uvajajo tuje oblasti in ki naj bi bile usmerjene predvsem proti ameriškim podjetjem in uporabnikom. V Bruslju očitke zavračajo, a hkrati vztrajajo pri strogi zakonodaji, ki jo utemeljujejo z bojem proti dezinformacijam, sovražnemu govoru in nezakonitim vsebinam.
Zakon o digitalnih storitvah kot osrednja točka spora
V središču transatlantskega nesoglasja je Zakon o digitalnih storitvah, ki se v Evropski uniji postopno uporablja od leta 2023. Zakon platformam nalaga obveznost intenzivnega nadzora nad vsebinami, ob tem pa predvideva visoke globe za podjetja, ki po presoji regulatorjev ne ukrepajo dovolj hitro ali dovolj odločno.
Nasprotniki zakona v ZDA opozarjajo, da takšna ureditev presega tehnično regulacijo in odpira vrata politično motiviranemu odstranjevanju vsebin. V Washingtonu ocenjujejo, da gre za poskus prisile ameriških platform k prilagajanju evropskim ideološkim standardom, kar po njihovem mnenju ni sprejemljivo.
Za t. i. zelo velike platforme veljajo še strožja pravila. Mednje sodijo tudi Meta, Google, Apple, Microsoft in platforma X, navaja France24. Te morajo regulatorjem omogočiti vpogled v podatke in notranje procese, ob večkratnih kršitvah pa jim lahko EU izreče globe do 6 odstotkov svetovnega prometa ali celo omeji delovanje na evropskem trgu.
Decembra je bila platformi X izrečena prva visoka kazen po tem zakonu, in sicer 120 milijonov evrov, kar je v ZDA dodatno okrepilo kritike o selektivni in politično obarvani uporabi pravil.
Digitalni trgi in omejevanje prevlade velikih igralcev
Poleg DSA je predmet ameriških kritik tudi Zakon o digitalnih trgih, ki velja od marca 2024. Ta zakon cilja na omejevanje tržne moči največjih tehnoloških podjetij, ki jih Bruselj označuje kot „vratarje“.
Mednje sodijo Alphabet, Amazon, Apple, Microsoft, Meta, ByteDance in Booking.com. Zakon jim prepoveduje favoriziranje lastnih storitev, zahteva omogočanje alternativnih trgovin z aplikacijami ter dovoljuje razvijalcem, da uporabnikom ponudijo zunanje plačilne možnosti. Evropska komisija je že izrekla več odmevnih glob, med drugim Applu in Meti, skupno v vrednosti več sto milijonov evrov.
V Washingtonu ob tem opozarjajo, da evropska podjetja na ameriškem trgu nimajo primerljivih omejitev, kar po njihovem pomeni neenakopravno obravnavo in prikrito protekcionistično politiko.
Varstvo podatkov, umetna inteligenca in znaki umika
Posebno poglavje predstavlja tudi GDPR, ki velja od leta 2018 in je ameriškim podjetjem prinesel številne globe. Pravila strogo urejajo zbiranje in uporabo osebnih podatkov ter podjetjem nalagajo visoke kazni ob kršitvah, ki lahko dosežejo 4 odstotke svetovnega prometa.
EU je medtem sprejela še zakon o umetni inteligenci, ki naj bi uvedel dodatna varovala na področjih z visokim tveganjem. Vendar tudi v Bruslju vse glasneje priznavajo, da pretirana regulacija zavira razvoj in konkurenčnost. Evropska komisija zato razmišlja o omilitvi nekaterih določb, začasnem odlogu njihovega izvajanja in širši razlagi „legitimnega interesa“ pri uporabi podatkov za razvoj umetne inteligence.
Takšen premik kaže, da se tudi v evropskih institucijah krepi zavedanje, da lahko pretirano normiranje dolgoročno oslabi tehnološki položaj Evrope, hkrati pa poglobi razkorak z ZDA.
Administracija predsednika Trumpa vztraja, da ZDA ne bodo pasivno opazovale ukrepov, ki po njihovi oceni posegajo v svobodo govora in poslovanja ameriških podjetij. Vizumske omejitve so v Washingtonu predstavljene kot opozorilo, da ima regulacija tudi zunanjepolitične posledice.
Foto: Portal24 (UI/ilustracija)
