Evropska unija je na Generalni skupščini Združenih narodov opozorila, da motnje v Hormuški ožini že povzročajo konkretne posledice na svetovnih trgih, zlasti pri energentih, prehrani in dobavnih verigah. Ob tem je izpostavila, da je bil poskus sprejetja resolucije o pomorski varnosti blokiran zaradi veta dveh stalnih članic Varnostnega sveta.
„Svoboda plovbe in pomorska varnost v Hormuški ožini sta bistvenega pomena za stabilnost Bližnjega vzhoda, svetovno trgovino, energetsko in prehransko varnost,“ je poudaril predstavnik EU Stavros Lambrinidis.
Hormuška ožina velja za eno najpomembnejših pomorskih poti na svetu, skozi katero poteka velik del globalne trgovine z nafto. Motnje v njenem delovanju imajo neposreden vpliv na cene energentov in širše gospodarstvo.
Dražja gnojila
EU je prvič predstavila konkretne številke, ki kažejo širino posledic. Od začetka eskalacije so se cene gnojil v Latinski Ameriki in na Karibih zvišale za 20 do 35 odstotkov, svetovne cene sečnine pa za približno 50 odstotkov.
To se dogaja ravno v času začetka ključne kmetijske sezone v Aziji, kar povečuje tveganje za nižje pridelke in širšo prehransko nestabilnost.
Po ocenah lahko razmere v letu 2026 v akutno lakoto potisnejo do 45 milijonov dodatnih ljudi.
V Bruslju opozarjajo, da gre za „največjo motnjo v humanitarni dobavni verigi od pandemije COVID-19“, primerljivo z vplivom blokade izvoza žita iz Črnega morja.
Veto v Varnostnem svetu in poziv k spoštovanju prava
Predlog resolucije, ki so ga pripravile zalivske države, ni bil sprejet zaradi veta dveh stalnih članic Varnostnega sveta ZN.
EU ob tem poudarja, da takšne blokade otežujejo odziv na krizo, ki ima globalne posledice.
„Vsako dejanje, ki ogroža varno in prosto plovbo skozi Hormuško ožino, je nesprejemljivo,“ je izpostavil Lambrinidis.
Unija vztraja, da mora biti svoboda plovbe zagotovljena v skladu z mednarodnim pravom, zlasti Konvencijo ZN o pomorskem pravu (UNCLOS), in da je države ne smejo pogojevati.
Premirje med ZDA in Iranom kot ključni signal
EU je pozdravila premirje med Združenimi državami Amerike in Iranom ter poudarila pomen nadaljevanja diplomacije.
Ob tem je izpostavila tudi vlogo regionalnih akterjev, zlasti Pakistana, pri posredovanju med stranema.
„Diplomacija je ključnega pomena za rešitev vseh odprtih vprašanj,“ so poudarili v izjavi.
Širši vpliv: energija, trgovina, humanitarna pomoč
EU opozarja, da posledice krize presegajo energetski sektor. Motnje vplivajo na dobavo hrane, cene surovin in delovanje globalnih dobavnih verig.
Poseben poudarek dajejo tudi dostopu do humanitarne pomoči, ki mora potekati nemoteno, ter zaščiti civilistov in infrastrukture.
Ob tem pozivajo vse strani k spoštovanju premirja in prekinitvi vojaških operacij v širši regiji, vključno z Libanonom.
Diplomatska aktivnost se krepi
Evropska unija napoveduje nadaljnje diplomatske aktivnosti v regiji. Visoka predstavnica Kaja Kallas je že obiskala države Perzijskega zaliva, predsednik Evropskega sveta António Costa pa je zaključil obisk v regiji.
EU napoveduje, da bo skupaj s partnerji nadaljevala prizadevanja za deeskalacijo, stabilizacijo razmer in dolgoročno rešitev krize.
