Ameriška vojska je sporočila, da je ob Hormuški ožini zadela in uničila iranski podzemni bunker, v katerem naj bi bile nameščene protiladijske rakete in sistemi za nadzor pomorskega prometa. Po navedbah poveljnika ameriškega centralnega poveljstva, admirala Brada Cooperja, so letala na objekt odvrgla 2250-kilogramske bombe.
Cooper je dejal, da napad ni bil usmerjen le v en objekt, temveč v širšo infrastrukturo. Po njegovih besedah so uničili tudi obveščevalne podporne lokacije in radarske releje, ki so spremljali gibanje ladij v ožini.
Hormuška ožina velja za eno najpomembnejših svetovnih prometnih poti za energente. Skozi njo v normalnih razmerah potuje približno 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, zato vsaka motnja hitro vpliva na globalne trge.
To se že odraža v cenah. Severnomorska nafta Brent se je v zadnjem mesecu podražila za več kot 50 odstotkov in presega 105 dolarjev za sod.
Mednarodni pritisk za odprtje poti
Več kot 20 držav, med njimi Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Južna Koreja, Avstralija, Združeni arabski emirati in Bahrajn, je v skupni izjavi obsodilo, kot so zapisali, „dejansko zaprtje Hormuške ožine s strani iranskih sil“. Izrazili so pripravljenost sodelovati pri zagotavljanju varnega prehoda.
Teheran, po poročanju AFP, odgovarja, da omejitve veljajo le za ladje držav, ki sodelujejo v napadih na Iran, ter zanika, da bi v ožini nameščal mine. Iranski zunanji minister Abbas Aragči je dejal, da Iran drugim državam ponuja pomoč, če se ne vpletajo v konflikt.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zaveznike Nata pozval, naj prevzamejo več odgovornosti za zaščito ključne pomorske poti.
Iran ostaja operativen
Kljub napadom analitiki opozarjajo, da iranski vojaški aparat ni paraliziran. Neil Quilliam iz londonskega think tanka Chatham House je ocenil, da Iran kaže „veliko odpornosti“, saj še vedno razpolaga z mobilnimi raketnimi sistemi in brezpilotnimi letalniki.
Po njegovih besedah bi lahko Teheran ohranil sposobnost povračilnih napadov še štiri do šest tednov. Tudi britanski obrambni strokovnjak Tom Sharpe opozarja, da Iran še vedno uspešno premika mobilne izstrelitvene sisteme, ki jih je težko zaznati in uničiti.
V tem okviru so se pojavila tudi poročila o iranskem raketnem napadu na britansko-ameriško oporišče Diego Garcia v Indijskem oceanu. Po navedbah britanskih virov napad ni dosegel cilja, bi pa šlo v primeru uspeha za enega najdaljših iranskih napadov doslej.
Jedrski objekt Natanz pod drobnogledom
Napetosti dodatno stopnjujejo poročila o napadih na jedrsko infrastrukturo. Po navedbah iranske organizacije za atomsko energijo je bil med tarčami tudi objekt v Natanzu, kjer se nahajajo podzemne centrifuge za bogatenje urana.
Vodja Mednarodne agencije za atomsko energijo Rafael Grossi je pozval k „vojaški zadržanosti“, da bi se izognili tveganju jedrskega incidenta. Nadzorni organ Združenih narodov je ob tem sporočil, da za zdaj ni zaznanega povečanja ravni sevanja zunaj objekta.
Izraelska vojska je medtem sporočila, da ni seznanjena z napadom na Natanz.
