Evropska unija je v soboto podpisala dolgo pričakovani trgovinski sporazum z državami Mercosurja, s čimer je bil po več kot dveh desetletjih pogajanj oblikovan okvir za eno največjih območij proste trgovine na svetu, ki bi povezovalo približno 700 milijonov ljudi. Sporazum pa še ni dokončno potrjen, saj mora prestati ratifikacijo v Evropskem parlamentu, kjer se obeta politično zahteven postopek.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob podpisu v paragvajskem Asuncionu poudarila, da se je EU odločila za dolgoročno sodelovanje in odprto trgovino. Dejala je, da Evropa izbira partnerstva namesto zapiranja trgov in da sporazum temelji na pravilih ter mednarodnem sodelovanju.
Podobno je sporazum ocenil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki je poudaril pomen multilateralizma in nasprotovanje uporabi trgovine kot političnega pritiska med državami.
Sporazum predvideva postopno odpravo približno 90 odstotkov carin v industriji, storitvah in kmetijstvu. Evropska komisija ocenjuje, da bi podjetja iz EU lahko prihranila več kot 4 milijarde evrov letno pri carinskih dajatvah.
Države Mercosurja so se zavezale tudi k odpiranju svojih trgov javnih naročil evropskim podjetjem pod enakimi pogoji kot domačim ponudnikom. Poleg tega sporazum vključuje zaščito 344 evropskih geografskih označb, s čimer naj bi se preprečevalo ponarejanje izdelkov z zaščitenim poreklom.
Pomemben del dogovora je tudi zagotavljanje stabilnejšega dostopa do kritičnih surovin, kar je za EU strateško pomembno z vidika zmanjševanja odvisnosti od posameznih dobaviteljev, zlasti iz Azije.
Razdeljenost znotraj EU
Podpis sporazuma je razkril globoke razlike med državami članicami. Podpornice, med njimi Nemčija in Španija, poudarjajo potrebo po krepitvi trgovinskih povezav v času, ko se svetovni trgovinski odnosi zaostrujejo. Po njihovem mnenju EU potrebuje nove izvozne trge in večjo gospodarsko odpornost.
Na drugi strani Francija in še nekatere druge države opozarjajo na posledice za evropsko kmetijstvo, saj bi sporazum povečal uvoz kmetijskih proizvodov iz Latinske Amerike, kjer so proizvodni stroški nižji in okoljski standardi pogosto drugačni.
Franciji sicer ni uspelo oblikovati manjšine, ki bi lahko blokirala podpis. Italija je v zadnjem trenutku podprla sporazum, potem ko je dosegla zagotovila o finančni podpori za kmete po letu 2028 in določene izjeme pri izvajanju ogljičnega mejnega mehanizma za gnojila.
Varovalke za občutljive kmetijske sektorje
Sporazum vključuje tudi zaščitne mehanizme. Če bi se uvoz iz držav Mercosurja v določenih občutljivih sektorjih povečal za več kot 5 odstotkov, bi lahko EU znova uvedla carine.
Dostop brez carin za nekatere ključne kmetijske proizvode je količinsko omejen. Uvoz govedine bo na primer omejen na 99.000 ton letno z znižano carino 7,5 odstotka, kar predstavlja približno 1,5 odstotka proizvodnje v EU. Za perutnino je zgornja meja določena pri 180.000 tonah na leto, kar ustreza okoli 1,3 odstotka proizvodnje v Uniji.
Po ocenah Komisije naj bi se izvoz EU v države Mercosurja do leta 2040 povečal za približno 39 odstotkov oziroma za skoraj 49 milijard evrov, medtem ko bi se uvoz iz Južne Amerike povečal za približno 17 odstotkov oziroma za skoraj 9 milijard evrov.
Čeprav je sporazum podpisan, njegova uveljavitev ni samodejna. Za začetek veljavnosti je potrebna ratifikacija v Evropskem parlamentu, kjer so politične skupine razdeljene, pogosto tudi po nacionalnih interesih.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je že poudaril, da podpis ne pomeni konca postopka in da bo razprava o posledicah sporazuma še potekala. Nasprotniki dogovora naj bi že v prihodnjih dneh poskušali doseči sprejetje resolucije, ki bi zahtevala pravno presojo sporazuma pred Sodiščem Evropske unije, kar bi lahko dodatno upočasnilo ratifikacijski postopek.
