Evropski voditelji so se na skupne ameriško-izraelske napade na Iran odzvali previdno, z izrazito zaskrbljenostjo nad možnostjo širše destabilizacije Bližnjega vzhoda. Operacije, ki jih je Pentagon poimenoval „Operacija Epska bes“, so po navedbah ameriških oblasti ciljale objekte v Teheranu, med drugim kompleks, za katerega naj bi domnevali, da je povezan z iranskim vrhovnim voditeljem Alijem Hameneijem.
V Bruslju so razvoj dogodkov označili za resen preizkus regionalne varnosti in pozvali k zadržanosti vseh vpletenih strani.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta v skupni izjavi poudarila, da so dogodki „zelo zaskrbljujoči“ ter potrdila „neomajno zavezanost EU varovanju regionalne varnosti in stabilnosti“. Ob tem sta vse akterje pozvala k „največji možni zadržanosti, zaščiti civilistov in polnemu spoštovanju mednarodnega prava“.
Von der Leyen je napovedala tudi sklic posebnega varnostnega kolegija, ki bo obravnaval posledice napadov za Evropsko unijo.
Glavna diplomatka EU Kaja Kallas je situacijo opisala kot „nevarno“ in opozorila na širši kontekst iranskih balističnih in jedrskih programov ter podpore oboroženim skupinam v regiji. Hkrati je poudarila, da morata biti zaščita civilistov in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava prednostna naloga. Dodala je, da so pomorske sile EU „Aspides“ v Rdečem morju v visoki pripravljenosti in pripravljene zagotavljati varnost pomorskih poti, poroča Euronews.
Macron zahteva razpravo v Varnostnem svetu
Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo označil za „izbruh vojne“ z „resnimi posledicami za mednarodni mir in varnost“. Napovedal je, da bo Francija zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov.
Macron je že pred tem pozval iranski režim, naj „v dobri veri“ pristopi k pogajanjem o svojem jedrskem in balističnem programu ter poudaril, da je to „nujno za varnost vseh na Bližnjem vzhodu“.
Evropska unija je sicer v zadnjih letih uvedla več krogov sankcij proti Iranu – zaradi kršitev človekovih pravic, podpore Rusiji v vojni proti Ukrajini ter zaradi razvoja jedrskega programa. Prejšnji mesec je blok dodal nove posameznike na sankcijski seznam in razširil ukrepe proti strukturam režima.
Strah pred širšo eskalacijo
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je opozorila na „spiralo eskalacije“, ki bi lahko imela posledice ne le za Bližnji vzhod, temveč tudi za Evropo. Zaskrbljenost so izrazili tudi zunanji ministri več držav članic.
Španski zunanji minister José Manuel Albares je poudaril, da „nasilje prinaša le kaos“ ter da sta „deeskalacija in dialog pot do miru in stabilnosti“. Dodal je, da španska diplomatska predstavništva v regiji delujejo in nudijo podporo državljanom.
Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se v zadnjih dneh dodatno zaostrile po neuspešnem krogu jedrskih pogajanj v Ženevi. Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na napade zatrdil, da Iran nadaljuje širitev jedrskega programa in razvoj raket, ki bi lahko dosegle Združene države, ter prebivalcem svetoval, naj poiščejo zavetje.
