Bruselj pripravlja načrt, po katerem bi Ukrajini odobrili 140 milijard evrov posojila iz zamrznjenih ruskih sredstev, ne da bi pri tem šlo za neposredno zaplembo, kar sproža pravna vprašanja in politična nesoglasja med državami članicami.
Evropska komisija je predstavila shemo, ki temelji na uporabi sredstev ruske centralne banke, zamrznjenih v okviru sankcij, za financiranje Ukrajine. Denar bi bil Ukrajini posojen kot t. i. „reparacijsko posojilo“, ki bi ga država vrnila šele, ko bi Rusija poravnala stroške vojne škode. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob predstavitvi poudarila: „To je ruska vojna. In Rusija bi morala plačati. Ne bi smeli biti samo evropski davkoplačevalci tisti, ki bi nosili breme.“
Podrobnosti so bile razkrite v dokumentu, ki so ga veleposlanikom EU razposlali pred srečanjem v Bruslju, in na ketrega se pri poročanju sklicuje Euronews. Jedro načrta temelji na družbi Euroclear, centralnem registru vrednostnih papirjev s sedežem v Bruslju, kjer se hrani največji del ruskih sredstev, trenutno vreden približno 176 milijard evrov.
Komisija predlaga, da bi Euroclear prenesel sredstva nanjo, ta pa bi jih uporabila za izdajo brezobrestnega posojila Kijevu. Sočasno bi bila sklenjena „prilagojena pogodba o dolgu“, s katero bi bil Euroclear zavezan k povračilu sredstev.
Skupni okvir predvideva 185 milijard evrov, od katerih bi 45 milijard uporabili za podporo že obstoječemu kreditu skupine G7. Za novo posojilo Ukrajini bi tako ostalo okoli 140 milijard evrov, ki bi jih država prejemala postopoma in ob določenih pogojih. Pomoč bi bila namenjena proračunskim, nujnim in vojaškim potrebam.
Politične ovire in pravni izzivi
Načrt predvideva, da bi posojilo Ukrajina odplačala iz reparacij, ki bi jih poravnala Rusija. S tem naj bi Moskvo dodatno pritisnili k odgovornosti za škodo, povzročeno z vojno. Vendar je po poročanju Euronews verjetnost, da bi se Rusija prostovoljno strinjala s povračilom stroškov, zelo majhna.
Vprašanje odpira tudi pravne dileme. Bruselj meni, da takšna rešitev ni enaka popolni zaplembi, ki je po mednarodnem pravu prepovedana, vendar bi inovativna razlaga lahko sprožila pravne spore. „Ključno je, da se celotna operacija ne bi dotaknila suverenih sredstev Rusije (…) in bi bila začasna,“ piše v dokumentu Komisije.
Sama izvedba pa je odvisna od politične podpore držav članic. Sankcije proti Rusiji je treba podaljševati vsakih šest mesecev, pri čemer je potrebno soglasje vseh članic. Madžarska je že večkrat blokirala poskuse sprememb, kar pomeni, da bi lahko ena država ustavila celoten projekt.
Različni odzivi v evropskih prestolnicah
Nemški kancler Friedrich Merz je že izrazil podporo predlogu in poudaril, da bi moral biti denar namenjen predvsem za nakup vojaške opreme. „Moramo močno zvišati stroške ruske agresije,“ je zapisal na družbenih omrežjih. Dodal je, da bi bilo treba k projektu pritegniti tudi druge partnerje, ki so zamrznili ruska sredstva.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v intervjuju za ameriški CBS News zavrnil možnost neposredne zaplembe, saj bi to po njegovih besedah ogrozilo „vprašanje verodostojnosti“. „Spoštovali bomo mednarodno pravo. Smo predvidljivi in s temi zamrznjenimi sredstvi ne bomo počeli vseh nemogočih stvari,“ je dejal.
Tudi iz Eurocleara so opozorili, da je treba zagotoviti „ustrezno zmanjšanje tveganj“, saj bi lahko posegi v zamrznjena sredstva omajali zaupanje v mednarodne finančne trge in ogrozili pravno varnost.
Najava novega instrumenta sovpada z izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da je „Ukrajina s podporo Evropske unije v položaju, da se bori in si povrne celotno Ukrajino v njeni prvotni obliki“. Ta politični signal iz Washingtona Bruslju daje dodatno spodbudo pri iskanju dolgoročnih finančnih rešitev za podporo Kijevu.
Foto: Pixabay
