Med množico evropskih uredb, ki skušajo nasloviti izzive podnebne krize in energetske porabe, je tudi takšna, ki na prvi pogled zadeva precej specifičen del vsakdanjega življenja – svetlost televizijskih zaslonov. A ravno ta ukrep je sprožil val kritik iz industrije in med strokovnjaki, ki opozarjajo na posledice za tehnološki razvoj in izbiro potrošnikov.
Uredba 2019/2021 o ekološki zasnovi elektronskih zaslonov je del širšega evropskega zakonodajnega okvirja, ki pod okriljem Direktive o okoljsko primerni zasnovi določa energijske standarde za več kot 40 skupin naprav – od pralnih strojev in hladilnikov do industrijskih kotlov. Namen zakonodaje je zmanjšati skupno porabo energije v Evropski uniji in prispevati k ciljem zelenega prehoda.
Za televizorje to pomeni strogo določene omejitve porabe energije v tovarniških nastavitvah, pri čemer je ključen t. i. indeks energetske učinkovitosti (EEI), ki upošteva površino zaslona in njegovo ločljivost. Omejitve veljajo za vse standardne tehnologije, od LED in OLED do 8K prikazov, ne glede na dejanske zmožnosti naprave.
Čeprav je uredba začela veljati že leta 2021, so bile njene omejitve v letu 2023 dodatno zaostrene, kar je še posebej prizadelo proizvajalce in uporabnike naprednejših modelov.
Prisilen “eko način”, skrita svetlost
Po novih pravilih morajo biti vsi televizorji v tovarniško nastavljenem načinu omejeni na strogo določeno porabo elektrike, kar v praksi pomeni, da je svetlost slike pogosto občutno zmanjšana. Vmesnik, ki omogoča ročne spremembe teh nastavitev, je pri številnih modelih skrit globoko v menijih – tako globoko, da povprečni uporabnik zlahka obupa.
Medtem ko je mogoče pri osnovnih modelih ločljivosti HD to omejitev še nekako uskladiti s sprejemljivo kakovostjo slike, je pri televizorjih z visoko ločljivostjo, kot so 4K ali 8K, to precej težje – oziroma praktično nemogoče, ne da bi pri tem bistveno žrtvovali prikaz slike.
Strokovnjaki z neodvisnega portala FlatpanelsHD so izračunali, da mora biti največja svetlost slike pri 8K televizorjih, če želijo ustrezati EU direktivi, pogosto znižana celo do 8 ali 15 enot (od običajnih 50 ali več), kar močno vpliva na vizualno izkušnjo gledanja.
8K televizorji: Tehnologija, ki jo Evropa ne mara?
Še posebej problematična se je izkazala situacija pri 8K televizorjih, ki veljajo za vrhunec sodobne prikazovalne tehnologije. Zaradi izjemne gostote slikovnih pik in visoke obdelovalne zmogljivosti je njihova poraba električne energije v osnovi višja, kar pa jih po evropskih merilih postavlja na rob zakonitosti.
Po podatkih portala Tvfindr in analitikov, kot je Ross Young (Counterpoint Research), naj bi te regulative močno vplivale na svetovno sprejemanje 8K tehnologije. V letu 2022 je bila prodaja teh modelov še na vrhuncu (približno 400.000 pošiljk), a se je že leta 2023 zmanjšala za 35 odstotkov, v letu 2024 pa za dodatnih 45 odstotkov.
Samsung, eden vodilnih proizvajalcev 8K televizorjev, je sicer skušal lobirati pri Evropski komisiji, da bi za to kategorijo izdelkov uvedli izjemo, vendar brez uspeha. Namesto tega je bil primoran v Evropi trgu ponuditi televizorje, pri katerih je “eko način” slike zaklenjen na bistveno temnejšo nastavitev – kar pa je uporabniško izkušnjo opazno poslabšalo.
Prihranki so, a za kakšno ceno?
Evropska komisija poudarja, da so uporabniki z uvedbo teh ukrepov že v letu 2020 prihranili 20 teravatnih ur elektrike, kar naj bi se do leta 2030 povečalo na 51 TWh. V finančnem smislu to pomeni prihranek več kot 4 milijarde evrov letno, s projekcijo do 13 milijard evrov do konca desetletja.
A številni strokovnjaki opozarjajo, da so te številke dosežene na račun tehnološkega napredka. Vztrajanje pri uniformni regulaciji, ne glede na zmogljivost naprave ali dejansko porabo v gospodinjstvih, utegne dolgoročno škoditi tako industriji kot potrošnikom.
Portal The Point Online je šel še dlje in zapisal, da so tovrstne uredbe „jasen primer, kako odtujeni so evropski birokrati od realnosti trga in tehnološkega razvoja“. Tudi Forbes je poročal o zaskrbljenosti industrije, saj EU s takšnimi potezami, pod pretvezo trajnosti, ustvarja umetne ovire in spodbuja tehnološko stagnacijo.
Dejstvo je, da je energetska učinkovitost pomemben cilj. A vse več je tudi glasov, ki opozarjajo, da ne more postati absolutna vrednota, na račun katere bomo žrtvovali tehnološke inovacije in uporabniško izkušnjo.
Če televizor s prikazom kakovostne slike ne more prestati evropskih energetskih filtrov, se postavlja vprašanje: ali ni čas, da Bruselj poleg kilovatnih ur začne tehtati tudi druge dejavnike – od svobode izbire potrošnika do realnih možnosti tehnološkega razvoja?
Foto: Pixabay/Gadini
