EU pripravlja nov sklop protiukrepov proti ZDA, v igri tudi omejitve storitev

Evropska komisija pripravlja nov niz protiukrepov proti Združenim državam Amerike, tokrat s poudarkom na storitvenem sektorju in javnem naročanju. Gre za odziv na trgovinske pritiske ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v zadnjih tednih napovedal dodatne tarifne ukrepe proti evropskemu izvozu, poroča Politico.

Kot so za omenjeni medij potrdili štirje diplomati EU, je evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič na nedavnem srečanju trgovinskih ministrov držav članic predstavil pobudo za razširitev obstoječih protiukrepov. „Jasno je, da moramo začeti preučevati storitve, ker smo bolj ali manj izčrpali možnosti pri blagu. In če bo Trump nadaljeval, moramo imeti nekaj pripravljenega,“ je pojasnil eden od virov.

Čeprav gre za potencialno najresnejši sveženj ukrepov doslej, so se številne države članice na predlog odzvale previdno. Med članicami obstaja bojazen, da bi ukrepanje proti storitvenemu sektorju sprožilo dodatno zaostrovanje odnosov z Washingtonom, zlasti v luči Trumpovega predloga o uvedbi 30-odstotnih carin na celoten izvoz iz EU, ki naj bi začele veljati 1. avgusta.

Evropska unija je doslej odobrila dva svežnja protiukrepov. Prvi, v vrednosti 21 milijard evrov, je v postopku uveljavitve s 6. avgustom, medtem ko drugi – vključno z ukrepi proti uvozu letal, avtomobilov, strojev in kmetijskih izdelkov v skupni vrednosti 72 milijard evrov – še čaka na končno potrditev.

EU pripravlja tretji seznam, ZDA ranljive v storitvah

Evropska unija v blagovni menjavi z ZDA beleži primanjkljaj, a ima obenem pomemben presežek v storitvah. Ta segment bi lahko postal naslednja tarča odgovornih ukrepov, če do dogovora ne pride. O tej možnosti je bila že opravljena razprava znotraj EU, vendar je bila doslej zadržana zaradi upanja na diplomatsko rešitev.

“Namen razprave je bil pripraviti teren, če ne bo dosežen dogovor. Ni vam treba čakati, da vam voda pride do grla,” je za Politico dejal eden od nacionalnih uradnikov, ki je bil prisoten na sestanku.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem pozval k uporabi t. i. evropskega instrumenta proti prisili, ki omogoča uvedbo širokega spektra ukrepov – od izključitve ameriških podjetij iz javnih naročil EU do omejitev za digitalne platforme.

Večina držav članic za zdaj takemu pristopu ni naklonjena, saj bi za njegovo uporabo bilo potrebnih najmanj 15 od 27 glasov. Zato je Šefčovič v razpravi omenil bolj izvedljivo alternativo – uporabo Uredbe o izvrševanju iz leta 2021, ki EU omogoča izključitev podjetij iz javnih razpisov v primeru nespoštovanja trgovinskih zavez.

“Govorili smo o tem, da imamo prvi seznam, zdaj drugega in ali potrebujemo tretji seznam, ki bi vseboval drugačne ukrepe,” je dejal litovski zunanji minister Kęstutis Budrys. Evropska komisija podrobnosti o pripravi morebitnega novega svežnja ukrepov za zdaj ni komentirala.

V diplomatskih krogih se pričakuje, da bo dokončna odločitev o obsegu ukrepov sprejeta glede na nadaljnji razvoj pogajanj z ameriško stranjo v prihodnjih tednih.

Ana Koren

Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger