Evropska komisija bo prihodnji teden predstavila predloge za spremembe ključnih pravil na področju umetne inteligence in varstva podatkov, ki so se v zadnjih mesecih znašla pod vse večjim pritiskom političnih in gospodarskih deležnikov. Namen predlaganih ukrepov je zmanjšanje upravnih bremen za podjetja v EU, ki opozarjajo, da so v konkurenčnem boju z ameriškimi in kitajskimi tehnološkimi velikani v slabšem položaju. Pri tem pa se odpirajo vprašanja o vplivu sprememb na varstvo zasebnosti in temeljne pravice uporabnikov.
Po navedbah uradnikov in osnutkov dokumentov, ki so jih pridobili novinarji AFP, naj bi Komisija predlagala enoletni premor pri izvajanju izbranih določb zakona o umetni inteligenci ter spremembe temeljne uredbe o varstvu podatkov. Te bi po ocenah zagovornikov zasebnosti omogočile lažji dostop podjetij do osebnih podatkov uporabnikov, zlasti za potrebe razvoja modelov umetne inteligence.
Komisija trdi, da gre za tehnične popravke, s katerimi naj bi poenostavili obstoječa pravila. Kritiki pa opozarjajo, da bi takšne spremembe pomenile najobsežnejše posege v digitalne pravice od začetka veljavnosti uredbe GDPR leta 2018. Več kot 100 organizacij civilne družbe in sindikatov je v skupnem pismu zapisalo, da bi predlagani pristop po njihovem mnenju preveč posegal v zaščito osebnih podatkov, medtem ko je aktivist Max Schrems poudaril, da bi spremembe občutno oslabile zasebnost evropskih državljanov.
Bruselj obenem zanika očitke, da je pri pripravi sprememb popustil pritiskom Washingtona ali ameriških tehnoloških podjetij. Kot poudarjajo v Komisiji, naj bi bili predlogi posledica potreb evropskega gospodarstva in vse glasnejših pozivov podjetij k zmanjšanju administrativnih ovir.
Premik rokov in odzivi držav članic
Ena izmed predlaganih sprememb vključuje zamik uveljavitve nekaterih določb akta o umetni inteligenci, zlasti tistih, ki urejajo visoko tvegane sisteme, povezane z varnostjo, zdravjem ali temeljnimi pravicami. Namesto prihodnjega leta naj bi začela veljati leta 2027. Na takšno rešitev naj bi po navedbah virov pritiskala tako evropska podjetja kot ameriška tehnološka industrija.
Julija je skupina največjih podjetij iz EU, med njimi Airbus, Lufthansa in Mercedes-Benz, opozorila, da bi stroga pravila lahko zavrla inovacije, navaja AFP. Spremembe pa povzročajo razhajanja tudi znotraj političnih skupin v Evropskem parlamentu. Socialisti nasprotujejo vsakršnemu odlogu, medtem ko liberalni centristi poudarjajo, da ne bodo podprli rešitev, ki bi po njihovem mnenju zmanjšale zaščito zasebnosti.
Načrti Komisije predvidevajo tudi odpravo obveznih pasic o piškotkih, ki so po mnenju številnih uporabnikov in podjetij zastarele ter neučinkovite.
V nevladni organizaciji Noyb, ki jo vodi Schrems, so objavili kritično analizo načrtovanih sprememb uredbe GDPR, v kateri opozarjajo, da bi zožitev opredelitve osebnih podatkov ter nova možnost obdelave podatkov zaradi „legitimnega interesa“ podjetij pomenila občutno širitev dovoljenih praks zbiranja podatkov.
Evropska komisija vztraja, da predlogi ne pomenijo zmanjšanja standardov zasebnosti. Tiskovni predstavnik za digitalne zadeve Thomas Regnier je poudaril, da cilj predlogov ni zniževanje zaščite državljanov. V Komisiji dodajajo, da gre za del širšega paketa poenostavitev, namenjenega odpravi nepotrebnih administrativnih ovir.
Pri tem zavračajo navedbe, da bi na predloge vplivala ameriška politika. Tiskovna predstavnica Paula Pinho je izpostavila, da so razprave o poenostavitvi potekale že pred začetkom nove administracije v Washingtonu.
Foto: Pixabay
