Evropska unija je pripravljena na prvo izplačilo Ukrajini v okviru 90 milijard evrov vrednega posojila, ki bi se lahko zgodilo v nekaj dneh po umiku madžarskega veta.
Evropska komisija že postavlja pravne in tehnične temelje za sprostitev sredstev, pri čemer v Bruslju pričakujejo, da bo politični spor rešen šele po volitvah na Madžarskem 12. aprila.
Komisija že pripravlja vse dokumente
Komisija je predstavila prvega od štirih dokumentov, ki podpirajo program pomoči, preostali trije pa naj bi sledili v prihodnjih dneh.
Vsi dokumenti morajo biti potrjeni, preden se lahko izvede prvo izplačilo. Po ocenah naj bi notranji postopki potekali brez večjih zapletov, saj so nekatere države, med njimi Madžarska, Slovaška in Češka, iz sistema posojila izvzete in zato ne sodelujejo pri odločanju o tem delu.
Ko bodo pogoji izpolnjeni, bo mogoče sredstva črpati iz že pripravljenega likvidnostnega sklada, kar pomeni, da izplačilo ne bo dodatno zavlačevano.
„Ko bomo imeli vse ustrezne elemente na voljo, bomo lahko izvedli prvo izplačilo,“ so pojasnili v Bruslju.
90 milijard evrov razdeljenih na dve leti
Paket pomoči je razdeljen na dve fazi.
Za leto 2026 je predvidenih 45 milijard evrov, od tega 16,7 milijarde za finančno podporo in 28,3 milijarde za vojaške potrebe. Preostalih 45 milijard evrov je načrtovanih za leto 2027, izplačila pa bi se lahko po potrebi nadaljevala tudi pozneje.
Posebnost programa je tudi prilagoditev pravil, ki omogoča, da stroški za brezpilotne letalnike niso vezani na pogoj „izdelano v Evropi“, kar Ukrajini omogoča cenejši dostop do opreme na globalnem trgu.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila: „Ukrajini bomo izpolnili 90 milijard evrov posojila. Še vedno popolnoma in odločno podpiramo pogumne ukrajinske državljane in njihov boj za svobodo.“
Ključna ovira: sprememba proračunskih pravil
Največja ovira ostaja ločena uredba, ki spreminja proračun EU in omogoča skupno zadolževanje za državo, ki ni članica Unije.
Za to odločitev je potrebno soglasje vseh držav članic, kar Madžarski omogoča blokado.
V Bruslju opozarjajo, da takšno ravnanje pomeni odmik od političnega dogovora, ki so ga voditelji držav članic, vključno z Viktorjem Orbánom, dosegli na decembrskem vrhu.
„Pričakujemo, da bo vseh 27 držav članic izpolnilo to zavezo,“ so poudarili v Komisiji.
Veto povezan z naftovodom in volitvami
Madžarski premier Viktor Orbán pogojuje umik veta z rešitvijo spora glede naftovoda Družba.
Budimpešta trdi, da je Ukrajina omejila pretok nafte, Kijev pa odgovarja, da je infrastruktura poškodovana po ruskih napadih in jo je treba obnoviti.
Vprašanje je dodatno zapleteno zaradi notranje politike, saj je Orbán nasprotovanje Ukrajini postavil v središče predvolilne kampanje, v kateri po anketah zaostaja za tekmecem Péterjem Magyarjem.
Scenariji po volitvah
V Bruslju pripravljajo več možnih scenarijev.
Če bo veto po volitvah umaknjen, bi lahko sredstva Ukrajini nakazali skoraj takoj. Komisija ima namreč sredstva že zagotovljena, manjkajo le pravne podlage za prenos.
Če pa blokada ostane, bi se razmere hitro zaostrile.
Po ocenah bi lahko Ukrajina ob trenutni ravni porabe do sredine maja ostala brez zunanje finančne pomoči, kar bi pomenilo resne reze v javne storitve in dodatne težave pri financiranju vojaške proizvodnje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da politični zastoj že vpliva na priprave države na zimo.
V ozadju tudi alternativa z ruskimi sredstvi
Kot možna alternativa se znova omenja uporaba zamrznjenih ruskih sredstev.
To možnost je odprla visoka predstavnica EU Kaja Kallas, vendar predlog še vedno spremljajo resni pravni, finančni in ugledni pomisleki, zaradi katerih je bil že lani zavrnjen.
