EU: Prošnje za azil so se leta 2024 zmanjšal, a še vedno presegajo milijon
Po letnem poročilu Agencije Evropske unije za azil (EUAA), objavljenem v ponedeljek zjutraj, se je število prošenj za azil v Evropski uniji, na Norveškem in v Švici leta 2024 zmanjšalo za 11 odstotkov v primerjavi z letom 2023, a je še drugo leto zapored preseglo milijon. Skupno je bilo lani vloženih 1.014.420 prošenj za mednarodno zaščito, medtem ko jih je bilo leta 2023 1.143.437. Poročilo izpostavlja, da je skoraj polovica (48 odstotkov) teh prošenj prišla od državljanov držav z zgodovinsko nizkimi možnostmi za uspešno odločitev. Slednje pomeni, da bodo nacionalni organi večino teh vlog verjetno zavrnili.
Trend povečuje zaskrbljenost držav članic EU, ki od Bruslja zahtevajo reformo zakonodaje za pospešitev deportacije zavrnjenih prosilcev, kot so ekonomski migranti, ki v Evropo prihajajo v iskanju boljšega življenja, ne pa zaradi preganjanja ali slabega ravnanja, piše Euronews. Evropska komisija podpira kontroverzno idejo o vzpostavitvi taborišč zunaj EU, imenovanih “centri za vračanje”, za premestitev zavrnjenih prosilcev, prenovljena direktiva o vračanju pa naj bi bila predstavljena še ta mesec.
Največ prošenj iz Sirije, Afganistana in Venezuele
Poročilo EUAA navaja, da so leta 2024 največ prošenj vložili Sirci, Afganistanci, Venezuelci, Turki in Kolumbijci. Število sirskih prošenj je upadlo za 17 odstotkov na 151.000, v Nemčiji, ki je glavna ciljna država, pa za 24 odstotka, kar ni neposredno povezano s padcem režima Bašarja al Asada decembra 2024, saj se učinki tega še niso povsem pokazali. Zmanjšalo se je tudi število prošenj Afganistancev (87.382), Turkov (55.705) in Kolumbijcev (51.529).
Nasprotno pa je število venezuelskih prošenj doseglo rekordnih 73.187, od česar jih je 90 odstotkov vloženih v Španiji. Zaradi konflikta v osrednjem Sahelu je Španija na Kanarskih otokih doživela močan migracijski pritisk, saj sta se števili prošenj Malijcev (17.000) in Senegalcev (14.000) podvojili. Ukrajinci, ki bežijo pred rusko vojno, so vložili 27.000 prošenj, kar je 90-odstotni porast glede na leto 2023, kar povezujejo z iztekom direktive o začasni zaščiti marca 2026.
Nemčija ostaja glavna ciljna država
Nemčija je leta 2024 sprejela največ prošenj (237.000), kar je 29-odstotni padec v primerjavi z letom 2023. Migracije so bile ključna tema na februarskih parlamentarnih volitvah, kjer je konservativni voditelj Friedrich Merz obljubil strožjo zakonodajo. Za Nemčijo sledijo Španija (165.767), Italija (158.867), Francija (158.730), Grčija (73.688), Belgija (39.206) in Nizozemska (33.437). Ciper je imel največ prošenj na prebivalca, eno na 138 ljudi, medtem ko je Madžarska prejela le 29 prošenj zaradi strogih omejitev, ki jih je Evropsko sodišče označilo za kršitev prava EU, kar državi prinaša visoke kazni.
Stopnja priznanja prošenj je ostala 42-odstotna, z najvišjimi stopnjami za Sirce (90 odstotkov), Malijce (84 odstotkov), Eritrejce (81 odstotkov), Ukrajince (80 odstotkov), Afganistance (63 odstotkov) in Somalce (60 odstotkov). Stopnje se razlikujejo po državah. Afganistanci v Grčiji imajo 98-odstotno stopnjo priznanja, v Belgiji pa le 39-odstotno. Države z nizko stopnjo priznanja (pod 20 odstotkov) vključujejo Turčijo, Nigerijo, Pakistan, Kolumbijo in Venezuelo. Nerešenih zadev je konec leta ostalo 981.000, kar je ena najvišjih številk od migrantske krize leta 2016.
Portal24; Foto: Nezakonite migracije/fotografija je simbolna [Foto: Wikimedia/poveljnik Ameriške pomorske sile Evropa-Afrika/6. flota ZDA]
