Evropska komisija je v torek sprejela okvirno razdelitev posojil v okviru programa SAFE (Varnostni ukrep za Evropo), namenjenega spodbujanju skupnih javnih naročil vojaške opreme in krepitvi evropske obrambne industrijske baze. Skupno je bilo razdeljenih 150 milijard evrov ugodnih posojil, za katere je zaprosilo 19 držav članic. Slovenija v shemi ni sodelovala, saj se lahko po navedbah vlade zadolžuje pod ugodnejšimi pogoji.
Komisar za obrambo in vesolje Andrius Kubilius je odločitev označil za „velik korak naprej za našo obrambno pripravljenost“. Dodal je, da „nimamo časa za razkošje postopnega izboljševanja“, saj trenutne varnostne razmere zahtevajo hitre in usklajene odzive.
Največji delež pomoči je bila namenjen Poljski, ki bo po okvirni razdelitvi prejela več kot 43,7 milijarde evrov. Sledijo Romunija (16,7 milijarde evrov), Francija in Madžarska (vsaka po 16,2 milijarde evrov) ter Italija (14,9 milijarde evrov). Zahteve teh petih držav so skupaj presegle dve tretjini celotne razpoložljive pomoči.
Shema SAFE je zasnovana tako, da države članice lahko skupaj naročajo opremo evropske izdelave, pri čemer največ 35 odstotkov sestavnih delov sme izvirati iz tretjih držav. Posebej strogi pogoji veljajo za napredne sisteme, kot so brezpilotna letala in protiraketna obramba, kjer morajo imeti evropski proizvajalci pooblastila za zasnovo in prilagoditev opreme.
Okvirna dodelitev posojil SAFE (v evrih)
| Država | Znesek |
| Belgium | 8.340.027.698 |
| Bulgaria | 3.261.700.000 |
| Croatia | 1.700.000.000 |
| Cyprus | 1.181.503.924 |
| Czechia | 2.060.000.000 |
| Denmark | 46.796.822 |
| Estonia | 2.660.932.171 |
| Finland | 1.000.000.000 |
| France | 16.216.720.524 |
| Greece | 787.669.283 |
| Hungary | 16.216.720.524 |
| Italy | 14.900.000.000 |
| Latvia | 5.680.431.322 |
| Lithuania | 6.375.487.840 |
| Poland | 43.734.100.805 |
| Portugal | 5.841.179.332 |
| Romania | 16.680.055.394 |
| Slovakia | 2.316.674.361 |
| Spain | 1.000.000.000 |
Države z dostopom do posojil SAFE
Do sredstev bodo dostopale Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Nemčija in Slovenija nista zaprosili za sredstva. Berlin se lahko na finančnih trgih zadolžuje pod ugodnimi pogoji, Ljubljana pa je pojasnila, da za Slovenijo tovrstno zadolževanje ni smiselno, ker so obrestne mere na trgu zanjo nižje od tistih, ki bi jih prinesel instrument SAFE.
Okvirna razdelitev kaže, da so tudi manjše članice izrazile interes, denimo Estonija (2,6 milijarde evrov), Litva (6,3 milijarde evrov), Latvija (5,6 milijarde evrov) in Hrvaška (1,7 milijarde evrov). Med najmanjši prejemnici sodita Danska (46 milijonov evrov) in Grčija (787 milijonov evrov).
Države, ki so zaprosile za pomoč, morajo do 30. novembra pripraviti naložbene načrte, ki jih bo Komisija pregledala in nato predložila v odobritev Evropskemu svetu. Cilj je, da se posojilni sporazumi podpišejo v prvem četrtletju 2026, izplačila pa sledijo takoj po potrditvi.
Kubilius je še napovedal, da Komisija preučuje dodatne finančne mehanizme za obrambne potrebe, ki bodo vključeni v načrt pripravljenosti do leta 2030, poroča Euronews. Kanada in Združeno kraljestvo sta medtem izrazili interes za sodelovanje v shemi SAFE prek ločenih dogovorov z EU.
Po navedbah Komisije naj bi instrument povečal interoperabilnost med vojskami držav članic, znižal stroške nabav in okrepil evropsko obrambno industrijsko bazo, ki je zaradi vojne v Ukrajini pod močnim pritiskom povpraševanja.
Foto: Slovenska vojska RS/fotografija je simbolna
