Evropska unija razpravlja o načrtu, s katerim bi Ukrajini omogočila dostop do 140 milijard evrov iz imobiliziranih ruskih sredstev, a se sooča z resnimi pravnimi in političnimi ovirami. Predlog, ki ga je predstavila Evropska komisija, naj bi bil odgovor na naraščajoče finančne in vojaške potrebe Kijeva, vendar mu Belgija kot država, kjer se večina sredstev nahaja, odločno nasprotuje. Predsednik Volodimir Zelenski naj bi opozoril, da Ukrajina ta sredstva nujno potrebuje že v začetku leta 2026.
Evropski voditelji razmišljajo o drznem mehanizmu, ki bi omogočil uporabo sredstev ruske centralne banke, zamrznjenih po začetku invazije na Ukrajino leta 2022. Gre za približno 210 milijard evrov, od katerih jih je večina shranjenih pri družbi Euroclear v Bruslju, navaja Euronews. Sredstva letno ustvarjajo do 3 milijarde evrov nepričakovanih dobičkov, ki so jih članice doslej namenjale podpori Ukrajini.
Novi predlog predvideva, da bi Evropska komisija zoper ta sredstva odobrila t. i. „odškodninsko posojilo“ v višini 140 milijard evrov. Ukrajina bi denar prejemala postopoma, vračilo pa bi se začelo šele, ko bi Rusija končala agresijo in privolila v plačilo vojne odškodnine. Komisija poudarja, da ne gre za zaplembo, temveč za posojilo, ki bi se poravnalo po vzpostavitvi mirovnega dogovora.
Načrt je naletel na odpor Belgije, ki kot sedež Eurocleara nosi največje pravne in politične tveganje. Premier Bart De Wever je na zasedanju Evropskega sveta dejal, da njegova država ne more tvegati morebitnih povračilnih ukrepov Moskve ali mednarodnih tožb, če bi sredstva zapustila belgijsko ozemlje. Zahteval je „popolno mutualizacijo tveganj“ – torej jamstva vseh držav članic, da Belgija v primeru zapletov ne bo ostala sama.
De Wever je opozoril, da bi Rusija lahko sprožila arbitražni postopek in zahtevala odškodnino v enaki višini, kar bi pomenilo ogromen finančni pritisk na belgijski proračun. Ob tem je dodal, da države članice niso izkazale „velikega navdušenja“ za skupno delitev tveganj, saj bi v primeru neuspeha morale same zagotoviti delež v skladu s svojo gospodarsko močjo.
Skrbi Evropske centralne banke
Vprašanje posojila je odprlo tudi dilemo glede vpliva na finančno stabilnost evroobmočja. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je opozorila, da bi lahko zaplemba tujega državnega premoženja škodovala ugledu evropskega finančnega sistema. Euronews navaja, da sicer ne nasprotuje celotnemu načrtu, a poudarja potrebo po „tehničnem dodelovanju“ in vključitvi drugih članic skupine G7 – med njimi Združenega kraljestva, Kanade in Japonske – ki imajo prav tako deleže ruskega premoženja.
Lagarde je pojasnila, da bi morala Evropska unija delovati v tesnem usklajevanju s partnericami, da bi se izognila pravnim tveganjem in ohranila zaupanje mednarodnih vlagateljev.
Razprave med članicami in politično ozadje
Belgija pri tem ni osamljena. Nemški kancler Friedrich Merz je na vrhu dejal, da razume belgijske skrbi in da bi tudi sam podobno ravnal, če bi bila sredstva shranjena v Nemčiji. Nizozemski premier Dick Schoof je pozval, da se „tveganje nosi kolektivno, ne pa na plečih ene države“. Madžarska je medtem že sporočila, da v načrtu ne bo sodelovala.
Po navedbah diplomatskih virov Belgija ne pristaja na možnost, da bi morebitne ruske povračilne ukrepe finančno pokrila s pomočjo EU. Poskus Avstrije, da bi zaščitila svojo banko Raiffeisen Bank International zaradi poslovanja v Rusiji, je pred časom sprožil močne polemike in bil na koncu zavrnjen.
Politični analitiki v Bruslju opozarjajo, da De Weverjevo stališče deloma izhaja tudi iz notranjepolitičnih razmer, navaja Euronews. Belgijska vlada se sooča z zahtevnimi proračunskimi pogajanji, zato premier po mnenju nekaterih uporablja to temo za krepitev položaja doma.
Možne alternative in naslednji koraki
Voditelji so Evropski komisiji naložili, naj v prihodnjih mesecih preuči dodatne možnosti financiranja Ukrajine. Ena od njih je izdaja skupnih evropskih obveznic, brez neposrednega posega v ruska sredstva. Podoben mehanizem je bil uporabljen že leta 2023, ko je bil vzpostavljen instrument v višini 50 milijard evrov za podporo Ukrajini.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da razprava o odškodninskem posojilu ni končana, temveč zahteva „odpiranje tehničnih vprašanj, ki jih je treba razjasniti“. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po vrhu dejala, da obstaja soglasje o „vsebini posojila“, vendar morajo države še določiti način izvedbe in razdelitev odgovornosti.
Predlog naj bi bil ponovno obravnavan na decembrskem vrhu, ki ga diplomati označujejo kot ključen trenutek za odločitev. Ukrajinski predsednik Zelenski je evropskim voditeljem sporočil, da bo Kijev sredstva nujno potreboval že na začetku leta 2026 in dodal, da gre „za politično odločitev, ki ne bo lahka” in, da ni odvisna od njih.
Foto: Pixabay
