Države Evropske unije so v ponedeljek podprle sveženj strožjih migracijskih pravil, ki vključujejo vzpostavitev tako imenovanih „središč za vračanje“ zunaj meja unije. Gre za prvi politični preizkus ukrepov, ki jih je Evropska komisija predstavila letos, notranji ministri pa bodo o njih glasovali na zasedanju v Bruslju.
Odobritev ukrepov sledi prizadevanjem posameznih vlad, ki se ob rasti podpore desnim strankam zatekajo k strožjim pristopom v migracijski politiki. Po podatkih evropskih institucij je število nezakonitih vstopov v EU v letu 2025 doslej manjše za približno 20 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar politični pritisk za dodatne ukrepe ostaja.
Predlogi predvidevajo vzpostavitev centrov zunaj evropskega ozemlja, kamor bi premeščali osebe z zavrnjenimi prošnjami za azil. Ukrepi vključujejo tudi strožje sankcije za tiste, ki ne zapustijo območja EU, med drugim daljša obdobja pridržanja, navaja France24. Evropske institucije dodatno predlagajo možnost vračanja migrantov v države, ki niso njihove države izvora, a jih EU uvršča med varne.
Evropski komisar za migracije Magnus Brunner je ob predstavitvi ukrepov poudaril, da je potrebno pospešiti postopke, saj naj bi članske države prebivalcem zagotovile občutek nadzora. Novi predlogi prihajajo nekaj mesecev po sprejemu obsežne reforme migracijske zakonodaje, ki bo začela veljati junija.
Odzivi držav članic in nevladnih organizacij
Novi predlogi so sprožili zaskrbljenost med organizacijami, ki delujejo na področju zaščite migrantov. V organizaciji PICUM, ki se ukvarja s pravicami nedokumentiranih oseb, opozarjajo, da bi uvedba predlaganih mehanizmov povečala pravno negotovost in tveganja za migrante. Silvia Carta iz organizacije je ocenila, da bi s takšnimi pristopi EU vlagala v politike, ki posameznike potiskajo v nevarnejše okoliščine.
Danska, ki trenutno predseduje Svetu EU, je ena najvidnejših zagovornic predlaganih rešitev. Po navedbah evropskega diplomata, ki je za AFP govoril anonimno, med članicami obstaja široka politična volja za nadaljevanje z dodatnimi ukrepi. Kljub temu nekatere države izražajo pomisleke: Francija navaja vprašanja zakonitosti in učinkovitosti, Španija pa opozarja na pretekle neuspešne poskuse vzpostavitve podobnih centrov.
Predlogi uživajo podporo dela evropskih zakonodajalcev iz sredinsko-desnih in skrajno desnih političnih skupin, ki so predlogom v Evropskem parlamentu že prižgali začetno zeleno luč. Če bodo države članice potrdile vse tri predloge, bo sledilo pogajanje s parlamentom.
Razporeditev prosilcev za azil in solidarnostni mehanizem
Ob razpravi o novih ukrepih potekajo tudi pogajanja o razporeditvi najmanj 30.000 prosilcev za azil v skladu z nedavnim dogovorom o solidarnostnem mehanizmu. Namen mehanizma je razbremeniti države, ki beležijo največ prihodov, zlasti Grčijo in Italijo.
V okviru sistema naj bi države, ki ne sprejmejo prosilcev, solidarno prispevale 20.000 evrov na osebo državam pod pritiskom. Po navedbah evropskih uradnikov članice zaradi notranjepolitičnih razmer previdno pristopajo k sprejemanju dodatnih prosilcev. Eden izmed uradnikov je za AFP ocenil, da se le malo ministrov želi javno zavezati k prevzemu večjega števila oseb.
Časovni okvir za dogovor o razporeditvi se izteka do konca leta, kar po navedbah evropskih institucij dodatno krepi pritisk za dosego kompromisa.
Foto: Unsplash
