Evropska komisija je predstavila predlog obsežne reforme vojaške mobilnosti, s katero želi poenotiti in pospešiti postopke za premike enot med državami članicami. Dokument predvideva, da bi morale države EU v mirnem času prošnje za čezmejni premik vojakov ali opreme obravnavati najpozneje v treh dneh, v izrednih razmerah pa v šestih urah. Predlog je del širših priprav Unije na okrepitev obrambnih zmogljivosti v prihodnjih letih.
Komisija izpostavlja, da so trenutni postopki po državah zelo različni, zato lahko premik opreme ali enot traja več tednov. Evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Tzitzikostas je ob predstavitvi poudaril, da se mobilnost zaradi razdrobljenih pravil pogosto upočasni, pri čemer je navedel, da premiki čez celino v posameznih primerih trajajo več mesecev. Po njegovih besedah bi morala biti tranzitna dovoljenja izdana „v dneh, ne v mesecih“.
Kot je dodal, obramba celine brez hitrega premika enot ni izvedljiva. Na predstavitvi je poudaril, da novi sistem vzpostavlja „vojaški schengen“, katerega namen je odstraniti administrativne ovire med državami članicami.
Paket predvideva tudi obvezno domnevo odobritve v primeru izrednih razmer, na primer oboroženega napada na eno od članic, navaja Euronews
Nov sistem solidarnosti in logistična podpora
Komisija želi vzpostaviti evropski mehanizem, zasnovan podobno kot obstoječi sistem civilne zaščite. Predviden je „solidarnostni sklad za vojaško mobilnost“, prek katerega bi države članice zagotavljale sredstva, kot so pristaniške ploščadi, zračni prevozi ali premostitvene zmogljivosti, ki bi bile po potrebi na voljo partnericam.
Vzpostavljen bo tudi „katalog vojaške mobilnosti“, kjer bodo navedeni prevozni in logistični viri s civilno-vojaško rabo. Delo bo usklajevala nova skupina za vojaško mobilnost in transport, v kateri bo vsako državo zastopal nacionalni koordinator.
Komisija bo dala prednost financiranju infrastrukturnih projektov, ki so bili opredeljeni kot ključni za vzpostavitev štirih vojaških koridorjev po EU. Projekti vključujejo nadgradnjo cest, železnic, letališč, pristanišč in mostov, da bodo omogočali prehod težke in obsežne vojaške opreme.
Tzitzikostas je poudaril, da logistična omrežja pogosto odločajo o izidu spopadov, ter opozoril na potrebo po „hitrih in ciljno usmerjenih naložbah“.
Finančni okvir in proračunske omejitve
Po ocenah komisije bo za izvedbo celotnega paketa potrebnih približno 100 milijard evrov. Trenutni večletni proračun EU, ki se izteče leta 2027, za vojaško mobilnost namenja 1,7 milijarde evrov. Komisar je ta znesek označil za „zelo omejen“ glede na dejanske potrebe.
Predlog za naslednji sedemletni proračun, ki se bo začel leta 2028, predvideva manj kot 18 milijard evrov, kar predstavlja občutno povečanje, vendar še vedno ne dosega ocenjene vrednosti potrebnih naložb. Države članice naj bi dodatna sredstva črpale tudi iz drugih virov, med njimi kohezijske politike in obrambnega posojilnega programa SAFE, saj ima večina infrastrukturnih projektov dvojno, civilno-vojaško rabo.
Za države, ki so hkrati članice Nata, bodo takšne investicije lahko upoštevane tudi pri izpolnjevanju novih ciljev glede obrambne porabe.
V Bruslju poudarjajo, da predlog ni pomemben zgolj z vidika financ, temveč tudi zaradi vzpostavitve enotnega okvira, ki bi poenostavil in pospešil postopke. Po besedah Tzitzikostasa je v trenutnem geopolitičnem okolju nujno delovati „hitreje in bolj usklajeno“ ter doseči rezultate, ki bi še pred nekaj leti veljali za neuresničljive.
Foto: Freepik
