Evropska unija se je odločila, da za nedoločen čas imobilizira sredstva ruske centralne banke v skupni vrednosti 210 milijard evrov. Gre za ukrep, ki temelji na 122. členu pogodb EU, namenjenem izrednim gospodarskim razmeram, in ki prepoveduje kakršenkoli prenos teh sredstev nazaj v Rusijo, dokler Moskva Ukrajini ne poravna vojne škode.
Odločitev so v četrtek popoldne sprejeli veleposlaniki držav članic s kvalificirano večino. S tem se EU odmika od dosedanjega sankcijskega režima, ki je zahteval soglasje vseh 27 držav in je bil izpostavljen vetom posameznih članic.
Nova pravna podlaga omogoča stabilnejšo in dolgoročnejšo ureditev, brez ponavljajočih se šestmesečnih podaljšanj. Evropska komisija uporabo 122. člena utemeljuje z resnimi gospodarskimi posledicami ruske invazije na Ukrajino, ki po njenih navedbah vplivajo na celotno gospodarstvo Unije.
Komisija, kot navaja Euronews izpostavlja motnje v dobavnih verigah, povečano negotovost, višje premije za tveganje, nižje naložbe in potrošnjo ter hibridne grožnje, kot so sabotaže in dezinformacijske kampanje. V predlogu je zapisano, da je „preprečevanje prenosa sredstev v Rusijo nujno potrebno, da se omeji škoda za gospodarstvo Unije“.
Kje so sredstva in kdaj bi lahko bila sproščena
Po podatkih EU je 185 milijard evrov sredstev shranjenih pri Euroclearu v Bruslju, preostalih 25 milijard evrov pa v zasebnih bankah več držav članic. Prepoved prenosa velja za celoten znesek.
Sredstva bi bila sproščena šele, ko bi ruska dejanja „objektivno prenehala predstavljati znatna tveganja“ za evropsko gospodarstvo in ko bi bila Ukrajini izplačana odškodnina brez negativnih gospodarskih ali finančnih posledic za EU. Za takšno odločitev bi bila ponovno potrebna kvalificirana večina držav članic.
Zaščita evropskega odločanja
Visoki evropski diplomat je ob tem poudaril, da je namen nove ureditve predvsem zagotoviti pravno in politično stabilnost. Po njegovih besedah gre za izvedbo že sprejete politične odločitve Evropskega sveta, da sredstva ostanejo imobilizirana, dokler Rusija ne poravna vojne škode.
Odločitev ima tudi širši politični kontekst. V Bruslju obstaja skrb, da bi lahko zunanje sile poskušale ruska sredstva vključiti v pogajanja o koncu vojne. Z dolgoročno imobilizacijo želi EU ohraniti nadzor nad sredstvi in zmanjšati možnost zunanjih pritiskov.
Vprašanja odgovornosti in tveganj za davkoplačevalce
Komisija vidi imobilizirana sredstva kot temelj za posojilo Ukrajini z ničelno obrestno mero, namenjeno povračilu vojne škode. Ta pristop odpira vprašanja pravne varnosti, odgovornosti in porazdelitve bremen med državami članicami.
Največ zadržkov ima Belgija, kjer ima sedež Euroclear. Belgijski premier Bart De Wever je javno podvomil o primernosti uporabe 122. člena in opozoril, da gre za sredstva države, s katero EU formalno ni v vojni.
Trije pogoji Belgije
Belgija podporo posojilu pogojuje s tremi zahtevami. Prva je popolna delitev tveganj med vsemi državami članicami. Komisija je predlagala jamstva v dveh obrokih po 105 milijard evrov, vendar Belgija opozarja, da bi morebitne sodne odločbe lahko zahtevale še večje kritje.
Drugi pogoj je zaščita likvidnosti Eurocleara, saj bi morebitna predčasna sprostitev sredstev lahko povzročila pravne in finančne posledice za institucijo. Nova prepoved po 122. členu to tveganje zmanjšuje, Komisija pa napoveduje dodatne varovalke.
Tretji pogoj je popolna delitev bremena med vse države, v katerih so shranjena ruska sredstva, vključno s sredstvi v zasebnih bankah. Pri tem ostaja odprto vprašanje pripravljenosti posameznih držav, zlasti Francije, da prevzamejo svoj del tveganja.
Odprta pot do pravnih sporov
De Wever je po navajanju Euronewsa opozoril, da bo Belgija sprožila pravni izziv, če bodo ti pogoji prezrti. Belgijski minister za proračun Vincent Van Peteghem je poudaril, da bo država v pogovorih konstruktivna, vendar „ne bo sprejela nepremišljenih kompromisov“.
Diplomati priznavajo, da bi bila politična cena preglasovanja Belgije visoka. Če dogovora na prihajajočem vrhu ne bo, bo EU iskala alternativno rešitev v obliki izdaje 90 milijard evrov skupnega dolga za pokritje proračunskih in vojaških potreb Ukrajine v letih 2026 in 2027, kar odpira nova vprašanja glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
[Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije/Wikimedia]
